Njen zagovornik Darko Zidanski se je na sodbo pritožil - zahteval je, naj višji sodniki sojenje razveljavijo in odredijo novo pred povsem spremenjenim senatom. Odločitev višjih sodnikov bo znana v mesecu dni; medtem je Zoretova na prostosti, še vedno pa ima odrejeno prepoved približevanja Ivanu F. oziroma njegovemu prebivališču.

Karin in Ivan sta bila v gimnaziji par dobri dve leti. Na maturantskem izletu se je zveza začela krhati, a sta šla vendarle še skupaj na morje. Toda ni šlo in počitnikovanje sta predčasno zaključila.

"Uničil si me!"

Karin je razložila, da sta šla narazen na njeno pobudo in da se Ivan s tem nikakor ni mogel sprijazniti. Poizvedoval je, s kom se druži in kod hodi, še posebej ker se je zelo hitro zapletla v novo ljubezensko zvezo. Pojasnila je, da je Ivan prosjačil, da bi bila spet skupaj, klical jo je sredi noči in jo nadlegoval. Bila je pod stalnim pritiskom, saj je zaradi Ivanovega vedenja tudi novi fant postajal ljubosumen. Zaradi vsega skupaj je, čeprav se je bližala matura, sčasoma nehala hoditi v šolo. Ivan pa je po drugi strani na sodišču zatrdil, da Karin ne govori resnice in da se njegovo življenje ni več vrtelo okoli nje. Res sta se še večkrat slišala zaradi prevoza ali zato, ker sta si morala vrniti kakšno oblačilo ali druge predmete, ampak to je bilo tudi vse. Nadlegoval pa je ni, je zagotovil.

Ne glede na ti dve izjavi so na sodišču ugotovili, da od aprila do septembra predlani Karin ni imela več nobenih stikov z nekdanjim fantom. Septembra pa mu je nenadoma telefonirala in ga prosila za srečanje. Ivan je dejal, da ga je to presenetilo. Bal se je, da ga bo pričakala s prijatelji in da ga bodo pretepli, zato je na srečanje prišel s kolegom. To Karin ni bilo všeč in rekla mu je, naj naslednji dan pride sam. Tako je 22. septembra zvečer res prišel v Tivoli. Peljala ga je po neosvetljenih poteh na odročen kraj, kjer je predlagala, da sedeta na klop. Rekla je, da ima zanj v torbici verižico in da naj se obrne, da mu jo bo zapela okoli vratu. Ko pa ji je pokazal hrbet, je nenadoma začutil bolečino. Imel je občutek, kot da ga je dvakrat zapored močno udarila po hrbtu, a v resnici je iz torbice potegnila nož z rezilom, dolgim 18 centimetrov, in ga dvakrat zabodla, pri tem pa zavpila: "Uničil si me!" Fant se je pognal v beg proti Celovški cesti, po kateri je ravno takrat pripeljal rešilni avtomobil na nujni vožnji, s katerim so ga nato odpeljali v bolnišnico. Na srečo se je nož ustavil v desni lopatici in ni povzročil usodnejših poškodb. Izvedenec je dejal, da njegovo življenje ni bilo ogroženo, bilo pa bi lahko precej drugače, če bi ga zabodla v mehkejše tkivo.

Načrt si je podrobno zapisala

Policija je Karin hitro prijela. V njeni torbici so našli list papirja, na katerem je bil podrobno opisan načrt, kako bo fanta zvabila v past in kaj bo storila, da ji policija ne bo prišla na sled. Zapisala je, na primer, da mu mora telefonirati iz govorilnice, da mora s seboj v Tivoli nesti usnjene rokavice in nož, da mora imeti lase spete v figo ter da potrebuje trak za lase in lak za lase (očitno zato, da za njo ne bi ostala kakšna sled na kraju dejanja). Med navodili je bilo tudi to, da mora vzeti s seboj vrečko za bruhanje - očitno ni vedela, ali bo prenesla pogled na krvavega Ivana. Glede tega spiska je bilo na sojenju rečeno marsikaj, sploh o tem, ali so ga policisti zasegli zakonito ali ne. Na koncu je bilo odločeno, da gre za zakonit dokaz, čemur je zagovornik Zidanski včeraj ponovno nasprotoval. Zatrdil je tudi, da so sodniki premalo upoštevali olajševalne okoliščine in Zoretovi izrekli preostro kazen.

Obtoženka je na sodišču le prebrala svojo izjavo, na vprašanja pa ni odgovarjala. Izjavila je, da je v Tivoliju hotela Ivanu povedati le, da si z njim ne želi skupne prihodnosti. Kaj se je dejansko zgodilo, pa se ne spominja. Psihiater je amnezijo povezal z njeno osebnostno motenostjo, kljub temu pa je zavrnil, da bi ravnala v afektu - po njegovem mnenju je bila v usodnem trenutku le nebistveno zmanjšano prištevna.