Dogovor so potrjevali še pozno v večer. Strukturni proračunski primanjkljaj v državah pogodbenicah ne bo smel preseči 0,5 odstotka nacionalnega BDP. To "zlato pravilo" bodo države morale zapisati v svoje notranje pravne rede (najraje na ravni ustavnih določil).

Za zdaj brez sankcij za kršiteljice pakta

Za kršiteljice pakta, ki bodo presegale tako določen proračunski primanjkljaj, za zdaj v paktu niso predvidene nikakršne sankcije.

K paktu pristopa 25 držav članic, razen Velike Britanije, ki mu ostro nasprotuje, in Češke, ki ima določene zadržke. Od fiskalnega pravila bodo države smele odstopati zgolj v izjemnih primerih. Strukturni proračunski primanjkljaj bo smel doseči celo en odstotek BDP, a le, če javni dolg države ne bo blizu 60 odstotkov BDP. Država v škripcih se bo najprej morala v določenem časovnem obdobju poskusiti rešiti s korekcijskim mehanizmom.

Je pa znano, da bodo pogodbenice korekcijski mehanizem morale vnesti v svoj notranji pravni red. Enotna načela zanj še niso določena, prišla pa bodo izpod peresa evropske komisije. Včeraj sprejeto "zlato pravilo" vsaj kratkoročno na rešitev evrske finančne krize ne bo imelo nikakršnega posebnega učinka. Na simboličnem sporočilu za vzdržnost javnih financ je za zdaj zelo malo mesa. Formalno bo fiskalni pakt podpisan na marčevskem Evropskem svetu.

Grška "fiskalna suverenost" še ne bo pod novim udarom

Čeprav so evropski voditelji poskušali včeraj iz Bruslja pošiljati optimističen pogled na prihodnost, so se še vedno morali ukvarjati s preteklostjo. V Grčiji so se nadaljevala pogajanja o novih ukrepih, ki jih trojica (evropska komisija, MDS, ECB) za dodelitev nove tranše pomoči Grčiji zahteva od državnih oblasti. "Če ta proces ne bo uspešno končan, se soočamo z bankrotom in vsemi težkimi posledicami, ki jih to prinaša za družbo," je resnost situacije opisal grški premier Lucas Papademos. Glede na to, da bodo v Grčiji spomladi potekale parlamentarne volitve, bo vsakršna zahteva za novo zategovanje pasu zdaj le težko prestala preskus na parlamentarnem kolesju.

Kaj torej storiti? Naj Grčija prejme novo tranšo pomoči? Trojica za zdaj ocenjuje, da so grška prizadevanja za ureditev zevajoče proračunske luknje nezadostna. Iz te ocene bi utegnila izvirati zamisel Berlina, da pred neizbežnim dogovorom za odpis okoli 100 milijard grškega dolga vzpostavi nove varovalke za grško javnofinančno vzdržnost. Neuradna zamisel Nemčije je predvidevala, da bi proračun helenske republike nadzoroval poseben "varčevalni komisar" Evropske unije, ki bi lahko z vetom preprečil načrtovane proračunske izdatke. Zaradi burnih odzivov iz Grčije in Evrope je ta zamisel v dobršni meri zasenčila včerajšnji vrh "pozitivnih sporočil".

Ker je zamisel prišla iz Nemčije, ki je pred sedemdesetimi leti okupirala Peloponez, v Atenah nov poskus nemškega vmešavanja v grške finance že opisujejo v zgodovinskih terminih s sklicevanjem na nacionalsocialistične čase. Nemčija naj bi hotela postati nov "gauleiter" (vodja okrožja). Posebnega navdušenja za zamisel iz Berlina na evropskem vrhu ni bilo, idejo o prenosu finančne suverenosti Grčije na Bruselj so odločno zavrnili tudi v evropski komisiji. Nemška kanclerka Angela Merkel se je tako že ob prihodu na vrh prisiljena distancirati od zamisli.

ales.gaube@dnevnik.si