Glede na očitke tožilstva je Kastrati omenjenega dne okoli četrte ure zjutraj zamaskiran vstopil v hišo zakoncev Andreja in Veronike J. ter iz denarnic, ki jih je našel v kuhinjski omarici, ukradel približno 3500 evrov gotovine. Ko ga je po tatvini v predprostoru hiše zalotil lastnik, ki je šel slučajno ravno takrat na stranišče, se je z njim stepel, nato pa mu je na pomoč priskočil še njegov pajdaš, ki je stražil pred hišo. Lastnik Andrej J. kljub udarcem dveh predrznežev ni popustil in je trdno držal obtoženega Kastratija, popustil je šele, ko je drugi ropar vzkliknil "streljaj, streljaj, ustreli ga", nato pa sta napadalca pobegnila, je strašljivi in nasilni nočni vpad opisalo tožilstvo.
Napadenemu lastniku je uspelo med pretepom roparju z glave sneti kapo, ki jo je ta uporabil kot masko. Čeprav si mu ga zaradi mraka in bliskovitega poteka dogodkov ni uspelo ogledati, je na koncu ravno maska preiskovalce pripeljala do storilca. Po pregledu bioloških sledi so namreč v nacionalnem forenzičnem laboratoriju ugotovili, da je na kapi nedvomno sled DNK Shkelzena Kastratija, ki je bil že kaznovan zaradi treh velikih tatvin in nasilništva.
Redkobesedni obtoženec je sicer na ljubljanskem okrožnem sodišču zavrnil vsako povezavo z ropom, kako so se na kapi znašle njegove biološke sledi, pa predsedniku sodnega senata Andreju Baragi ni znal pojasniti. Dejal je le, da nima pojma in da kapa ni njegova. Sodišče je na koncu ocenilo, da je biološka sled, najdena na kapi, dovolj trden dokaz o obtoženčevi krivdi, pritrdilo pa je tudi mnenju tožilstva, da je šlo očitno za načrtovano kaznivo dejanje, med katerim sta tako obtoženec kot njegov nerazkriti pajdaš pokazala veliko vztrajnost in agresivnost. Sodni senat je zato Kastratija spoznal za krivega in mu - tudi zaradi prejšnjih prestopkov - prisodil štiriletno zaporno kazen.
Takšno odločitev je zatem potrdilo še višje sodišče, ki je ocenilo, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje, izvedlo vse potrebne dokaze in prepričljivo obrazložilo svoje zaključke. Pritožbo zagovornika Gorazda Fišerja, ki je skušal vnesti dvom o ugotovitvah forenzikov, so višji sodniki zavrnili. Prav tako niso imeli posluha za njegove očitke, da ni bil zagotovljen videz nepristranskosti in poštenosti sojenja, ker nacionalni forenzični laboratorij deluje v okviru generalne policijske uprave. "Nedvomno gre za strokovno in zaupanja vredno institucijo, ne glede na to, kam spada," so zapisali višji sodniki, ki so kot neutemeljene zavrnili tudi Fišerjeve navedbe o bistveno prestrogi kazni za njegovo stranko.
