Predsednik republike je v nagovoru ob podelitvi visokega priznanja Eriki Fürst, ki je bila kot 13-letna deklica skupaj z družino deportirana v koncentracijsko taborišče Auschwitz, poudaril, da je njeno poslanstvo pomembno, saj predstavlja kamen v obrambnem zidu pred grozotami, ki jih je sama doživela in preživela. Še posebej spričo pojavov sodobnega antisemitizma, zanikanja holokavsta, poskusov spreminjanja zgodovine druge svetovne vojne v politične namene in pojavov neonacizma.

Po besedah Türka se Fürstova, ki v Auschwitzu ni izgubila le očeta, temveč tudi mladost, kljub temu ni vdala, temveč se je odločila, da bo storila vse, da se drugim ne bi nikoli zgodilo to, kar se je zgodilo njej in njenim. Kot je pojasnil, je današnja nagrajenka raziskovalcem, pa tudi pedagogom vedno na voljo s svojim osebnim slikovnim in dokumentarnim gradivom.

Z njimi deli svojo zgodbo o deportaciji in preživetju ter jim naklanja ves svoj čas in požrtvovalno sodeluje pri številnih projektih. Njena pripoved pa se ne omejuje zgolj na grozote koncentracijskega taborišča Auschwitz in na holokavst, pač pa segajo njeni bogati spomini tudi na povojno življenje judovske občine v Murski Soboti in Prekmurju, so besede predsednika Türka posredovali iz njegovega urada.

Tudi v Nemčiji spomin na žrtve

V nemškem parlamentu so danes s spominsko slovesnostjo, na kateri je 91-letni nemški literarni kritik Marcel Reich-Ranicki spregovoril o svojih spominih na varšavski geto, obeležili mednarodni dan spomina na holokavst. Slovesnosti v spomin na osvoboditev nacističnega taborišča Auschwitz pred 67 leti so bile tudi drugod po Evropi. Reich-Ranitzki je opisal, kako so prebivalci judovskega geta v poljski prestolnici, ki so ga nacisti ustanovili novembra 1940, izvedeli, da jih bodo preselili.

Kot je dejal, so "čutili, kaj se bo zgodilo, da je bila izrečena obsodba za največje judovsko mesto v Evropi, smrtna obsodba".

Nacisti so večino ljudi iz geta, kjer so prej dve leti živeli v nečloveških pogojih, odpeljali v taborišča smrti, največ v Auschwitz, geto pa so aprila 1943 požgali. Današnje slovesnosti v bundestagu sta se udeležila tudi nemški predsednik Christian Wulff in predsednik nemškega parlamenta Norbert Lammert. Slednji je navedel podatke strokovnjakov, da je 20 odstotkov prebivalstva antisemitskega. "To je za Nemčijo 20 odstotkov preveč," je dejal.

Spomnil pa je tudi na nedavno razkritje vrste umorov skrajnih desničarjev, katerih žrtve so bili tujci. "To kaže, da je cilj, da bi v Nemčiji vsi ljudje lahko živeli svobodno in brez strahu ter bili enakopravni, še daleč," je dejal. Nemški parlament je sicer prav danes oblikoval 11-članski preiskovalni odbor, ki bo skušal razjasniti, kako je lahko prišlo do umorov in kakšne napake so ob tem zagrešile varnostne službe. Skrajno desna celica je namreč od leta 2000 do leta 2007 zagrešila najmanj deset umorov, večinoma so bili žrtve turški priseljenci, zadeva pa se je razkrila šele lani jeseni.

Slovenosti po svetu

Dan spomina na žrtve holokavsta so danes obeležili tudi drugod, med drugim je bila slovesnost v spominskem parku v Auschwitzu, kjer so nacisti, večinoma v plinskih celicah, ubili več kot milijon ljudi. "Ta kraj ostaja rana na duši Evrope in sveta," je na komemoraciji dejal poljski predsednik Bronislaw Komorowski. Spomnili pa so se tudi enega od preživelih iz Auschwitza, Kazimierza Smolena, ki je sodeloval pri ustanavljanju muzeja na mestu, kjer je bilo taborišče, in je bil tudi eden od njegovih direktorjev. Smolen je umrl prav danes.

Srbski predsednik Boris Tadić je položil venec na spomenik žrtvam druge svetovne vojne v nekdanjem taborišču Staro sajmište blizu Beograda ter pri tem poudaril, da v odprti in odgovorni družbi ni mesta za tiste, ki drugim grozijo zaradi njihove drugačne verske, narodnostne, etnične ali druge pripadnosti. Turška televizija pa je predvajala prvi del francoskega dokumentarca o holokavstu Shoah, kar se je zgodilo prvič na nacionalnem mediju v kakšni muslimanski državi. Dogodkov so se spomnili tudi v ZDA. Predsednik Barack Obama je v izjavi zapisal, da se trpljenja ne sme nikoli pozabiti, tistim, ki holokavst zanikajo, pa je treba vedno znova ponavljati resnico.

Mitt Romney, ki ima najboljše možnosti, da postane republikanski predsedniški kandidat na jesenskih predsedniških volitvah, pa je izjavil, da morajo ZDA v času, ko se soočajo z grožnjami teroristov in tistih, ki zanikajo legitimnost njegovega obstoja, stati ob strani Izraelu. Združeni narodi so 27. januar, dan, ko so sovjetske sile osvobodile največje nacistično taborišče smrti Auschwitz, leta 2005 uradno razglasili za dan spomina na holokavst. V Izraelu pa dan spomina praznujejo po judovskem koledarju in letos bo to 19. aprila.