Slovenska kultura s tem prvič v samostojni državi izgublja lasten vladni resor, s čimer se zabrisuje neposredna politična odgovornost nosilcev oblasti za to področje ter zmanjšuje verjetnost, da bo novo - zaradi številnih področij heterogeno - ministrstvo zmožno oblikovati učinkovito celostno kulturno politiko ter učinkovite področne kulturne politike. Tako je Nacionalni svet za kulturo sklenil na dopisni seji 26. in 27. januarja, na kateri so člani sveta obravnavali koalicijsko pogodbo, ki so jo 25. januarja podpisale SDS, Lista Virant, DeSUS, SLS in NSi.
Nacionalni svet za kulturo izraža zaskrbljenost nad možnostjo, da bi združitev tako številnih področij v novem ministrstvu, ki segajo od predšolske vzgoje do visokošolskega izobraževanja, od znanosti, kulture in umetnosti do medijev, prinesla možnost monopolnega političnega upravljanja s slovenskim duhovnim prostorom, kakršnega v samostojni Sloveniji še ni bilo. Svet zato daje pobudo koalicijskim strankam, da ohranijo samostojno ministrstvo za kulturo ter s krepitvijo medresorskega sodelovanja zagotovijo vse pozitivne sinergijske učinke, ki jih lahko prinese sodelovanje med kulturno, šolsko in znanstveno sfero, je vsebino sklepov na današnji novinarski konferenci povzel Zupanič. Kot je povedal, so bili sklepi sprejeti soglasno s sedmimi glasovi za, nobenim proti, nihče se tudi ni vzdržal glasovanja.
Smiselnost referenduma
Ob novinarskem vprašanju, ali se mu zdi smiselna vložitev pobude za referendum, je izrazil bojazen, da tudi referendum ali veto državnega sveta temu zdaj že na nek način pridruženemu statusu kulture ne bosta prinesla odrešitve, potem ko je politika prepoznala kulturo kot tisto področje, ki mu ne priznava več samostojnosti, ampak ga umešča v veliko širše in kompleksnejše novo ministrstvo, s čimer se je na nek način že distancirala od njega. Po njegovih besedah je veliko vprašanje, ali je po izsiljenih poteh mogoče zagotoviti politično voljo, ki je potrebna za razvoj tega področja. Sam v to dvomi. Ob tem je prepričan, da kultura potrebuje pozitivno politično voljo. Sam tudi meni, da bi bilo prav, da politika prepozna napako, ki jo je storila s tem, ko področje, ki že 20 let deluje kot samostojen resor, potiska v nek konglomerat.
S tem se bo namreč oblikovalo "nadministrstvo", ki bo imelo nadzor in pooblastila nad velikanskim delom slovenskega duhovnega prostora, je opozoril. Kot je še povedal, člane sveta preseneča hitrost, s katero se ves proces odvija. Po njegovih besedah gre tu za izjemo energično odločanje, ki zagotovo ni dialoško, saj vsi odzivi kulturne in širše javnosti kažejo na to, da kultura tega ne sprejema kot razvojne možnosti. Opozoril je še, da se ob tem, da bo novo ministrstvo konglomerat zelo heterogenih področij, odpira vprašanje, koliko bodo znotraj njega prepoznani interesi kulture. Zastavlja pa se mu tudi vprašanje, kdo bo kompetenten, da vodi tako heterogeno ministrstvo.
