"Kdor verjame, da je moč uspeti zgolj z varčevalnimi ukrepi, se že v osnovi moti," je opozoril Geithner, ki je eden od številnih finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank najmočnejših svetovnih gospodarstev, ki se udeležuje letošnjega shoda bogatih in vplivnih v švicarskem gorskem letovišču.

Kriza v EU naj največje tveganje za evropsko gospodarstvo

Ameriški finančni minister je vseeno priznal, da so evropske države v zadnjem času dosegle napredek, še posebno z menjavami vlad v Grčiji, Italiji in Španiji pa je unija naredila korak bližje k rešitvi, in da se tok začenja obračati v pozitivno smer.

Geithner obenem ocenjuje, da je unija z oblikovanjem medvladne pogodbe za fiskalni pakt začela postavljati temelje za bolj verodostojen institucionalni okvir upravljanja z evrskim območjem.

Prav kriza v evrskem območju in posledično v celotni uniji je po Geithnerjevih besedah trenutno največje tveganje za ameriško gospodarstvo. Minister je napovedal, da se bo gospodarstvo ZDA letos okrepilo za dva do tri odstotke, če bo le prišlo do nekoliko več napredka pri reševanju težav območja evra in se spor med Zahodom in Iranom ne bo zaostroval.

V svojih napovedih si je pustil nekoliko več manevrskega prostora kot ameriška centralna banka Federal Reserve, ki predvideva, da bo rast od 2,2- do 2,7-odstotna.

Današnja razprava o reševanju krize v območju evra je sicer minila tudi v luči krepitve pritiska na Nemčijo za okrepitev mehanizmov za zaščito evra.

Visok obrambni zid

Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn se je tako zavzel za močnejši obrambni zid za območje evra in kot ključno trenutno vprašanje izpostavil, ali je mogoče okoli 250 milijard evrov neporabljenega potenciala iz začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) preliti v stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM). Njegov finančni potencial bi se s tem povečal na 750 milijard evrov.

Francoski finančni minister Francois Baroin je medtem zatrdil, da je verjetnost uporabe ESM v obratni povezavi z njegovo finančno močjo. "Višji kot bo obrambni zid, toliko manjša je nevarnost, da bo treba ESM sploh sprožiti," je dejal.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je medtem ponovil opozorilo Berlina. "Noben obrambni zid ne bo deloval, če ne bomo rešili temeljnih vzrokov za krizo," je posvaril. Nemčija zaenkrat še nasprotuje zamisli o krepitvi ESM s preostalimi sredstvi iz EFSF.

Medtem ko so današnji govorniki iz območja evra pozivali ZDA in Veliko Britanijo k sodelovanju pri finančni krepitvi Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Članice območja evra so se zavezale, da bodo za krepitev sklada iz rezerv centralnih bank prispevale 150 milijard evrov, od nečlanic pa bodo svoje dodale vsaj še Švedska, Danska, Poljska in Češka. Skupaj naj bi evropske države sklad okrepile za 200 milijard evrov.

Velika Britanija je napovedala, da bo prispevala v okviru skupine G20, ZDA pa so sprva trdile, da pri krepitvi IMF ne bodo sodelovale.

Danes pa je Geithner nakazal, da bi bile ZDA pripravljene sodelovati, če bo območje evra okrepilo svoj obrambni zid.

"Če je Evropa voljna in sposobna to storiti, potem lahko IMF igra konstruktivno in podporno vlogo. Če bo Evropa okrepila svoje zaščitne sklade, bodo IMF in največje članice IMF ter hitro rastoča gospodarstva pripravljena biti v veliko pomoč pri okrepitvi teh prizadevanj," je zatrdil.

IMF je sicer nedavno pozval članice k 500 milijard evrov dodatnih sredstev za pomoč svetovnim državam, ki bi se znašle v težavah.