Po teh predpostavkah bi število prebivalcev Slovenije v letu 2060 ostalo na približno enaki ravni, pri približno 2,1 milijona oseb.
Projekcija napoveduje, da se bodo javnofinančni odhodki za pokojnine ob trenutno veljavni pokojninski zakonodaji z 11,2 odstotka BDP v letu 2010 do leta 2060 povišali na 18,3 odstotka BDP, v istem obdobju zbrani prispevki za pokojninsko blagajno pa le z 9,2 na 9,6 odstotka. Po oceni finančnega ministrstva leži glavni razlog za tako "nevzdržno gibanje" v vse višjem količniku starostne odvisnosti (razmerje med številom prebivalcev, starejših od 65 let, in številom prebivalcev, starih od 15 do 64 let), ki naj bi zaradi staranja prebivalstva do leta 2060 porasel s 23,7 na 57,5 odstotka. Prav tako skrb zbujajoča je vrednost količnika podpore (število ljudi, ki plačujejo prispevke, deljeno s številom upokojencev), ki naj bi s trenutnih 1,5 do leta 2050 padel pod 1; kar pomeni, da bo po letu 2050 v Sloveniji manj plačevalcev prispevkov kot upokojencev.
V primerjavi z zadnjo projekcijo iz leta 2009 so javnofinančni odhodki za leto 2010 zaradi padca gospodarske rasti porasli s tedaj predvidenih 10,1 odstotka na 11,2 odstotka BDP. Po drugi strani pa je zaradi ugodnejših demografskih projekcij za 1,5 odstotne točke nižji tudi predvideni porast javnofinančnih odhodkov do leta 2060.
Projekcija je bila narejena ob predpostavki porasta zaposlenosti s sedanjih 66,4 na 70,5 odstotka, 1,3-odstotne letne rasti BDP-ja, tako imenovane naravne stopnje brezposelnosti in 3-odstotne ravni dolgoročnih realnih obrestnih mer.
