Predlagani zakon zahteva "pravico biti pozabljen" in "pravico do možnosti prenosa podatkov". Prva pravica bi spletna podjetja kot sta Facebook in Google obvezovala, da popolnoma izbrišejo informacije o uporabniku s svojih strežnikov, če bodo posamezniki to zahtevali. Z drugo pravico bi uporabniki lahko lažje prenašali podatke z ene spletne storitve na drugo, kar je trenutno težka naloga.
Prve pravice sicer ne bi mogli uveljavljati uporabniki, ki bi želeli umik informacij, pomembnih za kriminalistično preiskavo. Spletna podjetja, ki delujejo v Evropi, bi se morala ukloniti novim pravilom, pa če imajo sedež na tleh EU ali ne. Če se tega ne bi držali, bi jih čakale denarne kazni, ki bi znašale tudi do milijon evrov oz. 2 odstotka letnega prometa podjetja.
V preteklosti so države članice Evropske unije že izdale različne interpretacije obstoječih zakonov o digitalni zasebnosti. Različne analize so pokazale različne stopnje ureditev od države do države v EU. Če bo omenjeni zakon sprejet, bo združil vseh 27 držav članic s skupnimi pravili o zasebnosti.
Predstavnik evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding je za BBC povedal, da so predlagani zakoni namenjeni predvsem varovanju otrok in mlajših odraslih, ki na spletu objavijo podatke, ki bi jih pozneje zaradi profesionalnih ali osebnih razlogov morda radi zbrisali.
"Ta pravila so posebno namenjena mladostnikom, ki se ne zavedajo vedno posledic, ki jih imajo objavljene fotografije in druge informacije na spletnih družbenih omrežjih, ne zavedajo pa se niti različnih nastavitev zasebnosti," je povedal predstavnik Matthew Newman.
Da predlagane novosti postanejo del evropske zakonodaje, bodo najprej potrebovale odobritev držav članic EU, nato pa jih bo moral ratificirati še Evropski parlament. Proces bi lahko trajal do dve leti.
