Igor Masten: Manj politike, več finančnih ukrepov

Ekonomista Igor Masten in Sašo Polanec sta na zadnji dan lanskega leta v Dnevnikovem Objektivu predlagala, da bi tudi Slovenijo, po zgledu Italije in Grčije, v kriznih razmerah vodila tehnična vlada s premierjem, ki ne bi bil strankarski politik. Slovenija bi morala namreč po njunem mnenju sprejeti tri ključne ukrepe, znižati proračunski primanjkljaj, stabilizirati položaj države na mednarodnih finančnih trgih ter sanirati bančni sistem. Zdaj, ko se obeta desnosredinska koalicija pod vodstvom Janeza Janše, Igor Masten pravi, da bi izvajanje teh ukrepov lahko omejevale kolizije strankarskih interesov. "Tehnično vlado sva predlagala, ker bi vlada morala svoje delo omejiti zgolj na prioritete in bi zato morala kot tehnična imeti tudi omejen rok trajanja. Če bi se politični partnerji o prioritetah strinjali, bi lahko dali tehnični vladi soglasje za delovanje. S kolegom Polancem sva tudi jasno povedala, zakaj meniva, da bi nekdo, ki je bankir ali poznavalec javnih financ, lahko takšno vlado dobro vodil. Vlada, ki se obeta zdaj, pa bo običajna politična vlada, ki bo izvajala že večkrat videne manevre za zaščito lastnih interesov. Upokojenska stranka bo vlekla v eno stran, SLS v svojo in tako naprej. Jasno je, da se zvenečim obljubam navkljub resnim trenjem ne bo mogoče izogniti. Tako je bilo še vedno doslej. Moje veliko upanje pa je vendarle Janez Šušteršič na mestu finančnega ministra. Mislim, da je sposoben kot birokrat in kot strokovnjak, saj razmere dobro pozna. Trdno sem tudi prepričan, da Šušteršič verjame v to, da so trije ukrepi, znižanje proračunskega primanjkljaja, stabilizacija položaja države na mednarodnih finančnih trgih ter sanacija bančnega sistema, nujni. Če namreč pogledamo v minula dva vladna mandata, lahko ugotovimo, da sta v vladi Janeza Janše hitro prevladala pragmatizem in oportunizem, zaradi česar so se reforme pometle pod preprogo. Pahorjeva vlada pa je zmagala z obljubo protireform in je postala reformator po sili, ko je nastopila recesija. Tako se je denimo minister Ivan Svetlik, ki je bil v času Janševe vlade velik kritik reform, spremenil v prvega predlagatelja reformnih ukrepov. Ker se ni nikoli identificiral z reformnimi ukrepi, pa jih seveda ni mogel izvajati na enako uspešen način, kot bi jih lahko Šušteršič, ki se s cilji reform identificira." O moči Virantove in Šušteršičeve stranke v koaliciji, kjer bo nastopala z manj glasovi od SDS, pa Masten pravi, da je potencial skrit v matematiki. "Vemo, kako se glasovi seštevajo in kako se kombinirajo. Virantova stranka je trenutno gotovo v odločilnem položaju. Če pa bi se kdaj zgodilo, da bi morali izstopiti iz koalicije, ker bi ugotovili, da česa ne morejo izvesti v skladu s svojimi zavezami, pa bi bila situacija zelo žalostna. To ne bi bila zmaga za nikogar, ne za tistega, ki izstopi, ne za tistega, ki bi ostal, še najmanj pa za državo."

Spomenka Hribar: Levosredinski volilci so prevarani

Dr. Spomenka Hribar opozarja, da je vladajoča koalicija nekoč že spremenila usmeritev - v primeru izvolitve dr. Drnovška. "Toda," dodaja, "to se je zgodilo potem, ko se je pozicija izkazala za nelegitimno zaradi vse bolj desničarsko fundamentalističnega ravnanja, ki je bilo vse bolj očitno. Zdaj pa je do spremembe prišlo proti odločitvi volilcev, ki so se večinsko vendarle odločili za levo sredino." Po mnenju dr. Hribarjeve je to dejstvo lahko obremenjujoče tako za levo kot za desno sredino. "Virant bi isto lahko dobil od Jankovića kakor od Janše, DeSUS pa je tako imel težave s svojimi volilci in poslanci pri odločitvi za desnico." Za našo sogovornico zato ni dileme: "Levosredinski volilci so bili prevarani; to kažejo tudi javnomnenjske raziskave." In dodaja: "Ko sem lani spomladi predlagala socialnim demokratom, naj predlagajo novega mandatarja, preuredijo vlado, ki bo sposobna vzdržati do rednih volitev, se jim je to zdelo smešno. Zdaj so jim volilci na predčasnih volitvah povedali svoje, pa še po volitvah jih ni srečala pamet. Spomnimo se na Pahorjevo soliranje."

Kritična je tudi do Jankovića: "Ko je videl, da s svojim predlogom za predsednico DZ ne bo uspel, bi se morali dogovoriti in vsi podpreti Viranta - saj so vendar računali na koalicijo z njim!? To bi bila tudi gesta, ki bi napovedovala, da bo konec sektaštva med desnico in levico. Da bomo dobili desnosredinsko vlado, je predvsem kriva levica sama." In kaj pričakuje od desnosredinske vlade? "Glede na poznavanje metodologije Janševega vladanja in glede na izkušnje iz obdobja 2004-2008 bi rekla, da nič kaj razveseljivega. Nerodno bo tudi, če bo Janša na katerem od procesov obsojen, čeprav je to malo verjetno. Vendar pa je, kot sem že tolikokrat napisala, vsak človek svoboden in lahko začne drugače, na nov način, res v korist nacije kot take in v celoti. Zato upam, želim upati, da bo tako tudi v tem primeru, da se bo(do) držal(i) obljub, da ne bodo odpirali travmatičnih problemov iz preteklosti (no, odpiranje ni greh, greh je manipulirati z njimi!), da se bodo ravnali po libertarnih vrednotah. Brez sektaštva!" Spomenka Hribar zato predlaga, da "novo vlado sprejmemo in spremljamo z zaupanjem -- dokler bo to zaslužila". Seveda pa bo po preteku stotih dni treba budno, javno spremljati njeno delovanje. "Nimamo časa za stranpoti! Nimamo časa za izgubljanje naših človeških energij," še poudarja dr. Hribarjeva.

Neža Kogovšek Šalamon: Popraviti krivice izbrisanim

Dr. Neža Kogovšek Šalamon, poznavalka človekovih pravic, je pred nastopom nove vlade ocenila tri ključna področja njenega bodočega delovanja - zagotavljanje pravic izbrisanim, istospolno usmerjenim ter tistim, ki se - v skladu z globalnimi trendi - v Slovenijo vse pogosteje zatekajo po mednarodno zaščito. "Za pravice izbrisanih bo ključnega pomena izid postopka pred evropskim sodiščem za človekove pravice, ki se pričakuje v nekaj mesecih," pravi Kogovšek-Šalamonova. "Če bo izid postopka za izbrisane ugoden, vlada ne bo imela druge izbire, kot da krivice v celoti popravi. V tem primeru si nikakor ne bo mogla privoščiti izogibanja odločitvi sodišča, kar je poskušala storiti s predlogom nesprejemljivega ustavnega zakona v mandatu 2004-2008, saj jo bo pri tem nadzoroval svet ministrov Sveta Evrope." O pravni ureditvi položaja istospolnih parov Kogovšek-Šalamonova pravi, da je vse odvisno od referenduma. "Če bo zakon na referendumu zavrnjen, žal ni veliko možnosti za to, da bi nova vlada ustrezno uredila to področje, čeprav bi ga s stališča človekovih pravic morala. Še vedno pa bo morala izvršiti odločbo ustavnega sodišča o dedovanju iz leta 2009," spominja naša sogovornica. "Če pa bo zakon na referendumu potrjen, ga bo vlada seveda morala spoštovati in izvajati. Ne pričakujem pa, da bi uredila tudi preostale pomanjkljivosti, ki jih družinski zakonik ne ureja, na primer pravico do poroke, čeprav bi jih kot pretežno konservativna družbena sila morala podpreti, saj je poroka konservativen institut." Pri urejanju položaja prosilcev za azil Kogovšek-Šalamonova pričakuje, da vlada ne bo predlagala restriktivnejših zakonskih rešitev na tem področju in da bo podpirala pozitiven trend odločanja o prošnjah za azil. "Stopnja priznanih statusov v mandatu 2008-2012 se je namreč občutno okrepila v primerjavi z mandatom 2004-2008," je pojasnila. "S tem se je približala vsaj minimalnim stopnjam v drugih državah članicah EU."

Karikatura: Franco Juri - Patriotska liga.

Peter Kovačič Peršin: Potrebujemo jasen in trezen načrt vlade, ne demagoške megle

Peter Kovačič Peršin je glede obljub desnosredinske koalicije, "ki se že vnaprej deklarira kot sposobna popeljati Slovenijo iz krize", zadržan. Kot pravi, je nemogoče napovedati, ali bo to "ambiciozno samohvalo" potrdil čas, zagotovo pa dosedanje obnašanje vladajoče koalicije ne vzbuja visokih pričakovanj.

"Že v volilno tekmo so nekateri njeni akterji stopili s sprenevedanjem in slabo prikrito taktiko izmuzljivosti - da ne bi bilo mogoče razbirati vseh korakov vnaprej pripravljene igre za zasedbo položajev. Amaterska kockarska igra ob glasovanju za mandat levice jim je prišla kot naročena, da so javnost "z zaskrbljenostjo" opozorili, kako ni dopustno nadaljevati politike, ki je pokopala prejšnjo vlado in njen paket nujnih reform. A prav tako medsebojno preigravajoč se je bil tudi njihov vijugasti pohod na oblast," meni Kovačič Peršin. Zato se retorično sprašuje: "Kaj lahko pričakujemo od vlade, ki razen ideološke različnosti in razločenosti od tako imenovane levice drugega doslej ni pokazala? Kaj lahko pričakujemo od predmoderne ideološke zabubljenosti?" Poudarja, da sodobno upravljanje države zahteva odgovorno in strokovno delovanje, ne ideoloških zdrah, ki le razgrevajo strasti. Boji se, da "slovenska poosamosvojitvena partitokracija obeh skrajnih barv in njunih odtenkov" prav zaradi svoje ideološke ujetosti ostaja "ujetnica včerajšnjega dne, in zato ni sposobna premakniti naše državne barke iz kalnih voda preteklosti".

In dodaja: "Če bosta nova vlada in predvsem državni zbor presegla ideološko razklanost, bo izpolnjen pogoj za razreševanje krize. Sicer bomo v položaju medsebojne blokade le tonili vse globlje vanjo." Po mnenju našega sogovornika potrebujemo jasen in trezen načrt delovanja vlade, ne bombastičnih obljub in demagoške megle. "Načrt, da bo država privarčevala dobrih 800 milijonov evrov in ob tem ne bo ostro zarezala v obstoječi socialni red, ki je komajda še vzdržen, je prav tako iz rokava stresen, kot je bila obljuba prejšnjega finančnega ministra, da bo minimalna plača znašala 1000 evrov. Od podobno nabuhlih obljub ljudi le glava boli." Za Kovačiča Peršina je ključno vprašanje, ali bo sedanja partitokracija spremenila odnos do države in je ne bo več jemala kot fevd, ki ga je mogoče izmozgavati za zasebne interese nosilcev politične in gospodarske oziroma finančne moči. "Tu je ključ za reševanje sedanjega stanja slovenske družbe, našega gospodarstva in socialnega reda. A dosedanje ravnanje političnih in gospodarskih struktur, tudi teh, ki se zdaj vihtijo na konja oblasti, ne zbuja upanja," ostaja pesimističen Peter Kovačič Peršin.