Zaradi hudih pritiskov se je zlomil mlad kirurg, prizadeti so tudi starši. Zato upam, da bo bomo debato o teh operacijah zdaj iz "tržnice" preselili v strokovne vode," je včeraj tako imenovano afero o operacijah prirojenih srčnih napak komentirala prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, strokovna direktorica UKC Ljubljana.

Ponovno je poudarila, da so na dosežke pri teh operacijah v UKC Ljubljana zelo ponosni, saj je pri nas je smrtnost 2,5 odstotna, v Evropi pa 4,1. Operiranje majhnih otrok, ki tehtajo samo dva kilograma ali manj, v domovini pa je po njenih besedah pomembno iz različnih razlogov. Nekatere male bolnike bi ogrožal že prevoz v tujino, nekateri starši se v tujem jeziku težje sporazumevajo, ne nazadnje so stroški posega v tujini veliko višji. Strokovna direktorica bo zato, da se bodo razmere čim bolj uredile, v prihodnjih dneh uvedla strokovni nadzor za približno 500 opravljenih posegov. "Kadar gre za življenje, še posebno za življenje tako majhnega otroka, je treba pozabiti naše lokalno zaplankarstvo in delati v korist življenja. Da bomo lahko popravili škodo, ki je ob teh dogodkih nastala, bomo potrebovali dolgo časa, a prepričana sem, da bomo z nekaterimi ukrepi in reorganizacijo stvari postavili na pravo mesto," verjame Drnovšek-Olupova. Njenemu mnenju se pridružuje tudi prof. dr. Alojz Pleskovič, strokovni direktor kirurške službe, ki je ob tem opozoril, da za izobraževanje kirurgi potrebujejo čas, predvsem pa določeno število ponovitev operacij istega tipa: "Po literaturi naj bi kirurg opravil 50 operacij iste vrste, da postane suveren. Če pri nas na leto srčne operacije potrebuje od 130 do 150 otrok, je težko napovedati, kdaj bosta naša dva kirurga popolnoma suverena. Že zdaj pa uspešno opravljata lažje posege." Po njegovih zagotovilih program operacij otrok s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana teče odlično. Do zdaj nanj "niso imeli nobenih pripomb ne strokovnjaki ne starši".

Tudi strokovni direktor pediatrične klinike prof. dr. Rajko Kenda je prepričan, da je bil ta program do zdaj optimalen vsaj v eni točki: "Imeli smo odličnega srčnega kirurga. Pri preostalem smo morali sklepati kompromise, ki pa smo jih reševali sproti, skupaj s prof. dr. Tomažem Podnarjem, vodjo službe za kardiologijo pediatrične klinike. Zato ni nobene potrebe, da bi starše skrbelo, kaj se dogaja z njihovimi otroki". Eden takih kompromisov je preobremenjenost intenzivne terapije, ker dr. Mishaly prihaja v Slovenijo le enkrat na mesec in takrat operira več otrok naenkrat. Ker mali operiranci potrebujejo prostor na intenzivni terapiji, nekatere druge otroke prestavljajo v intenzivne terapije drugih oddelkov, včasih, predvsem v času respiratornih virusnih obolenj, pa celo v UKC Maribor.

Na vprašanje ali bo prof. dr. Tomaž Podnar, ki je trenutno v rutinskem reelekcijskem postopku, ostal vodja službe za kardiologijo pediatrične klinike, natančnega odgovora nismo dobili, ker postopek še poteka. Je pa Kenda, ki mora prvi dati soglasje k njegovemu imenovanju, poudaril, da je "nesrečen, saj se bo ob morebitnem neimenovanju takoj vzpostavila povezava z nastalo afero". Kenda je ob tem poudaril, da ni nobenega dvoma, da Podnar ne bi bil strokovnjak na svojem področju, a "ni nujno, da ima človek ob izjemnih strokovnih kvalitetah tudi lastnosti, ki so potrebne za dobrega vodjo oddelka".