Preprečevanje raka materničnega vratu
Na vprašanje, zakaj je po dveh letih prišlo do spremembe, so nam na ministrstvu za zdravje odgovorili, da je bilo "cepljenje proti HPV uvedeno v prvi vrsti zaradi preprečevanja raka na materničnem vratu". To ne drži, saj je tudi prim. doc. dr. Alenka Kraigher iz IVZ v pogovoru, ki smo ga objavili včeraj, poudarila, da so že s prvim dokumentom, v katerem so navajali argumente za cepljenje leta 2009, ministrstvu za zdravje predlagali, da bi "preprečevali okužbe z virusi HPV, torej več kot samo raka materničnega vratu". Prav tako vemo, da je zdravstveni svet pred uvedbo cepljenja proti HPV izrecno zahteval od strokovne skupine na IVZ, da se opredeli in izbere med dvo- in štirivalentnim cepivom. Strokovna skupina, njen predlog je nato potrdil zdravstveni svet, je takrat izbrala štirivalentno cepivo, saj je bilo že takrat dokazano, da virusi HPV oz. njegovi nizko- in visokorizični genotipi povzročajo tudi raka ženskega spolovila, nožnice, anusa, penisa, grla, genitalne bradavice in respiratorne papilomatoze. Zadnji podatki pa kažejo, da je z virusi HPV povezanih več kot pet odstotkov vseh rakov.
V 14 državah izbrali štirivalentno cepivo
Na ministrstvu zatrjujejo, da za "preprečevanje okužbe s HPV in preprečevanje raka na materničnem vratu obstajata dve cepivi, ki sta po učinkovitosti in varnosti med seboj primerljivi", pri čemer se sklicujejo na študije in prakse številnih držav, kjer sta po njihovem v uporabi obe cepivi. Če lahko verjamemo ameriškemu imunologu dr. Marku A. Kaneju, ki je lani spomladi obiskal Slovenijo, so podatki o uporabi cepiv drugačni. Kane je povedal, da cepljenje proti HPV izvajajo v 150 državah, v večini sta na voljo obe cepivi. Cepljenje proti HPV je v nacionalne programe uvedlo 29 držav, od tega 18 evropskih. Po njegovih besedah so se samo štiri od teh držav odločile za dvovalentno cepivo, v preostalih pa cepijo s štirivalentnim zaradi tega, ker to cepivo poleg zaščite pred rakom materničnega vratu nudi tudi zaščito pred genitalnimi bradavicami. Toda razširjen obseg indikacij je po mnenju ministrstva "dodana vrednost posameznega cepiva, ki jo lahko ovrednotimo le na podlagi izračuna epidemiološkega in ekonomskega bremena bolezni, na katere se nanaša razširjen obseg indikacij".
Ob tem na ministrstvu zatrjujejo, da "sprememba pravilnika ne pomeni nujno tudi spremembe cepiva, ki ga v Sloveniji že uporabljamo, pomeni pa, da bo cepivo izbrano v postopku javnega naročanja na transparenten način". Prepričani so, da so s črtanjem določitve cepiva omogočili konkurenco med ponudnikoma s ciljem znižanja cene cepiva. Pri tem poudarjajo, da "sedanji sistem neupravičeno favorizira zgolj enega proizvajalca, kar je javnofinančno škodljivo, in posledično škodi dostopnosti pacienta do novih inovativnih terapij".
Po zagotovilih ministrstva se minister o tem ni pogovarjal z nobenim od predstavnikov proizvajalcev obeh cepiv, so pa za mnenje o "ravnanju strokovne skupine za HPV, ki je bila sklicana na IVZ, da njihovo stališče ne bi prejudiciralo izbire cepiva pred samim začetkom postopka javnega naročanja", zaprosili Komisijo za preprečevanje korupcije.