V pismu, ki so ga poslali predsednikom SDS, SLS, NSi, DeSUS in Listi Virant, so zapisali, da je "nesprejemljivo" poskušati doseči večjo zaposlenost z negotovimi oblikami dela. Prepričani so, da bo mehko prehajanje med oblikami zaposlitve, ki je predvideno v pogodbi, delež negotovih zaposlitev še povečalo. Načrtovana reorganizacija zavoda za zaposlovanje je po mnenju ZSSS potrebna, vendar ne v povezavi z mrežo zasebnih posrednikov dela. Takšna preusmeritev naj bi povzročila zmanjšanje sredstev za aktivno politiko zaposlovanja in težjo dostopnost do pridobivanja znanj.
V sindikatu opozarjajo, da bi postavitev zgornje meje pri plačevanju socialnih prispevkov (socialna kapica) nagradila že zdaj privilegiran sloj bolje plačanih posameznikov, ne bi pa razbremenila stroškov dela zaposlenih po kolektivnih pogodbah. Omejitev plačevanja zavarovalne osnove bi po njihovi oceni povzročila tudi izpad prispevkov, ki bi ga, kot opozarjajo v ZSSS, morali nadomestiti vsi davkoplačevalci. Prav tako se jim zaradi že zdaj premalo obremenjenega kapitala ne zdi smiselno zmanjšanje obdavčitve davka od dohodkov pravnih oseb z 20 na 15 odstotkov.
ZSSS ugotavlja, da parafirana pogodba napoveduje "večstebrni" pokojninski sistem, ki bo "v večji meri zasnovan na individualizaciji zavarovanj in krepitvi kapitalsko kritega dela (drugi in tretji steber)". Sindikalisti menijo, da morata drugi in tretji steber še naprej ostati prostovoljna, pri čemer opozarjajo, da so obvezne kapitalske pokojninske stebre zaradi njihovih neuspehov ukinili ali suspendirali v skoraj vseh državah, kjer so jih uvedli. Predvidena vzpostavitev odpravninskega sklada po oceni ZSSS ne more in ne sme nadomestiti sedanjega pokojninskega sistema, prepričani so celo, da bi odpravninski sklad v povezavi s pokojninskimi rentami vodil v znižanje pokojnin. Prav tako nasprotujejo individualizaciji pokojninskih zavarovanj v prvem stebru, saj naj bi rušila solidarnost v pokojninskem sistemu in povečala tveganje revščine.
Sicer pa ZSSS ugotavlja, da je v koalicijski pogodbi tudi nekaj dobrih rešitev. Pri tem izpostavljajo zmanjšanje administrativnih bremen za gospodarstvo, povečanje pomena lesne industrije, poenostavitev javnega naročanja in zagotovitev transparentnega pridobivanja poslov prek javnih naročil.
V SDS na kritiko sindikatov odgovarjajo, da bodo vsi ukrepi prihodnje koalicije namenjeni večanju blaginje za vse. Delo koalicije bo, pravijo, usmerjeno v višanje zaposlenosti, ki bo temeljila na zdravi gospodarski rasti in trajnostnem razvoju, prioriteta pa bo zagotavljanje kakovostnih in poceni javnih storitev. V SDS zagotavljajo, da bodo ključne odločitve na ekonomskem in socialnem področju predmet usklajevanja socialnih partnerjev in vlade.
