A snovanje dolgoročnega načrta za spopad z evropsko dolžniško krizo in preživetje območja evra je že prvi dan trčilo ob polemike glede krepitve stalnega mehanizma za zaščito evra (ESM), ki bo julija nasledil začasnega (EFSF). Italijanski premier Mario Monti je pozval, naj se finančni potencial ESM podvoji na 1000 milijard evrov, čemur pa že dlje časa nasprotuje zlasti Nemčija, saj kot glavni vzvod za stabilizacijo evra vidi javnofinančno konsolidacijo, ukrepe za povečanje konkurenčnosti ter tesnejšo finančno in gospodarsko povezanost članic območja evra.

Kljub temu je Nemčija pripravljena na kompromis, njen najnovejši predlog pa je kombiniranje obeh skladov, pri čemer bi sedanjo zgornjo mejo ESM, ki znaša 500 milijard evrov, okrepili z 250 milijardami, kolikor bo ob prenehanju EFSF še ostalo v skladu. "Pri tem je ključnega pomena, da bomo še naprej zmožni uveljavljati ukrepe požarnega zidu," je dejal evropski komisar za denarne zadeve Olli Rehn.

Krepitev ESM kot "požarnega zida" je podprla tudi direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, ki si obenem želi jasne načrte in časovnice uvajanja ESM. Kot možnost za stabilizacijo razmer Lagardova omenja tudi skupne evrske obveznice, čemur pa zopet nasprotuje Nemčija, saj bi se stroški zadolževanja največjega evropskega gospodarstva s tem na leto povečali za 47 milijard evrov.

Finančni ministri so v poznih večernih urah začeli tudi razpravo o fiskalnem paktu za krepitev proračunske discipline, ki velja za ključni ukrep proti krizi in uživa zlasti podporo Nemčije. Temelj pogodbe je "zlato pravilo", ki določa, da morajo biti proračuni članic območja evra uravnoteženi, kar pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka BDP. V primeru občutnih odstopanj bo samodejno sprožen korekcijski mehanizem, ki bo v določenem roku zahteval ukrepe za odpravo kršitev, mehanizem pa bo na podlagi enotnih načel evropske komisije vzpostavila sama država pogodbenica.

Še pred tem pa so se ministri dotaknili vprašanja finančne pomoči Grčiji, toda za konkretne odločitve je najprej potreben dogovor zasebnih upnikov in Grčije o delnem odpisu dolgov v vrednosti okoli 100 milijard evrov. Pogajanja med predstavniki Grčije in Inštituta za mednarodne finance (IIF), ki v iskanju sprejemljive rešitve zastopa interese 450 bank in preostalih zasebnih vlagateljev, so sicer potekala ves konec tedna in se nadaljevala tudi včeraj.

Pogajalci so dogovor o zamenjavi kratkoročnih obveznic z dolgoročnejšimi po obrestni meri štirih odstotkov dosegli že v petek, toda vmešali so se predstavniki IMF in EU, ki so zahtevali, da se povprečna obrestna mera oblikuje precej pod štirimi odstotki, saj Grčija sicer ne bo stopila na pot vzdržne zadolženosti. Toda banke so pripravljene privoliti v obrestno mero med 3,8 in štirimi odstotki in "vse kar je več, ne bi bilo več mogoče označiti za prostovoljno", je konec popustljivosti do Grčije napovedal prvi mož IIF Charles Dallara. Po njegovih besedah je usoda Grčije od sedaj pretežno v rokah predstavnikov EU, IMF in ECB, v katere bodo uprte oči svetovne javnosti.

jernej.ogrin@guest.dnevnik.si