Tiskovna agencija Reuters je denimo pisala, da so Hrvatje premagali strahove zaradi trenutne slabe gospodarske situacije v EU in so podprli vstop države v zvezo evropskih držav. Spominjajo, da je Hrvaška rekla "da" EU po dveh desetletjih, odkar je zapustila "socialistično" Jugoslavijo.

Pri BBC so pisali, da prvi rezultati kažejo, da velika večina hrvaških državljanov želi vstop v EU 2013. leta. Spominjajo, da so vse velike hrvaške stranke podpirale vstop, in to kljub finančni krizi, ki pretresa EU. Omenjajo tudi, da je lov na Anteja Gotovino upočasnil pogajanje med Hrvaško in EU in da je lanska obsodba Gotovine na Hrvaškem, kjer generala vidijo kot junaka, povečala anti-evropsko razpoloženje v državi.

Guardian je poročal, da bi bila zavrnitev vstopa v EU "katastrofa, ki bi Hrvaško vrnila nazaj v primež Balkana". Britanski časnik je izpostavil, da je bila udeležba na referendumu nizka. "Analitiki pravijo, da so rezultati nenatančni, ker so na popisih volivcev še vedno 'mrtvi ljudje'," še piše Guardian.

EU čestita Hrvaški in ji izreka dobrodošlico kot opazovalki

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton in več zunanjih ministrov unije je danes čestitalo Hrvaški za pozitiven izid referenduma o njenem članstvu v EU ter vodji hrvaške diplomacije Vesni Pusić izreklo dobrodošlico na prvem ministrskem zasedanju, na katerem sodeluje kot opazovalka.

Ashtonova je poudarila, da je zelo zadovoljna z izidom referenduma, in izrazila veliko veselje nad tem, da lahko ministri danes za skupno mizo prvič pozdravijo tudi hrvaško kolegico. Hrvaška ima status opazovalke, a Ashtonova upa, da bo dejavno sodelovala v razpravah.

Vodja hrvaške diplomacije pa je ob prihodu na zasedanje povedala, da bo kolege obvestila o dvotretjinski podpori Hrvatov evropskemu projektu ter da bo z njimi verjetno govorila tudi o uspehu, ki sta ga dosegli Hrvaška in Slovenija z dogovorom za začetek arbitraže.

Status opazovalke je po njenih besedah nedvomno velik korak naprej v primerjavi s sedanjim položajem Hrvaške. "To bo prvič sestanek z 28 ministri za mizo. Mislim, da je to velik korak in počasi se bomo premikali naprej," je dejala.

Hrvaška bo lahko sodelovala v vseh razpravah, razen v tistih, ki se nanašajo nanjo ali na regijo, ne bo pa imela pravice glasovanja pri sprejemanju odločitev. Pusićeva to obžaluje, češ da ima Hrvaška prav z regijo najbolj zanimive in koristne izkušnje.

Izid referenduma je "absolutno zelo pozitiven korak", ki odpira vrata zadnjemu poglavju na poti Hrvaške do polnopravnega članstva v EU ter procesu ratifikacije pristopne pogodbe v saboru in parlamentih članic unije, pa je danes dejal komisar za širitev Štefan Füle.

Komisar v procesu ratifikacij ne pričakuje težav, a obenem poudarja, da se tega procesa ne sme jemati kot nekaj samodejnega, saj je "ratifikacija zelo resen proces", v katerem 27 članic unije izrazi dokončno pripravljenost, da sprejme Hrvaško v svoje vrste.

Poleg tega Füle izpostavlja, da se bo delo nadaljevalo tudi med ratifikacijskim procesom. Komisija od hrvaških oblasti po njegovih besedah pričakuje še niz rezultatov, preden bo Hrvaška postala polnopravna članica, predvidoma 1. julija 2013.

Komisar je komentiral tudi nizko udeležbo - referenduma se je udeležila manj kot polovica volilnih upravičencev. Dejal je, da zelo ceni, da sta dve tretjini tistih, ki so se ga udeležili, glasovali za Hrvaško v Evropi.

Pozitiven referendum na Hrvaškem je po komisarjevih besedah tudi zelo pozitiven signal Beogradu, Prištini in drugim prestolnicam na Zahodnem Balkanu. "Upam, da bodo izkoristili za trenutek," je pozval.

Hrvaški referendum je danes odmeval tudi v Evropskem parlamentu. Predsednik parlamenta Martin Schulz je poudaril, da je pozitiven izid referenduma "jasen znak, da EU ostaja privlačna". "Hrvaški zgled je pozitiven signal in spodbuda celotni Jugovzhodni Evropi," je še dejal.

Evropski poslanec iz Slovenije Jelko Kacin (Alde/LDS) pa je izpostavil, da razmeroma nizka udeležba kaže, da so se nasprotniki članstva raje odločili, da ne gredo na referendum in tako EU niso nasprotovali aktivno, le pasivno, kar je "zrelo in državotvorno dejanje".

Prav zaradi težkih gospodarskih razmer je odločitev Hrvatov po Kacinovih besedah dokaz politične zrelosti hrvaških državljank in državljanov ter je občudovanja vredna. "Želim si, da bi ta politična zrelost imela odločilen vpliv tudi na širšo regijo," je še menil.