Dienerjeva je drugo največje slovensko mesto obiskala ob odprtju Evropske prestolnice kulture (EPK), ne mesto ne organizacija dogodka pa je nista prav nič navdušila, v prispevku, ki je bil danes objavljen v časopisu Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ), pa ne skriva svojega razočaranja.

Dienerjeva je potožila zaradi organizatorjev EPK, ki da jo "zasipajo s Powerpoint besediščem“. "Nihče ničesar ne ve, saj se funkcionarji stalno menjajo, in nihče ni nikoli dovolj dolgo na položaju, da bi dobil vsaj približen pregled nad zadevami. In tisti, ki imajo nekaj pojma, nimajo besede in so zato frustrirani," piše Dienerjeva, ki Maribor nato označi kot "bedo od mesta".

"Dve, tri kolikor toliko stare ulice v centru, na katerih so postavile svoje razprodajne košare vse verige s poceni šaro na svetu, mestni grad in nekaj starih hiš,“ piše novinarka, ki sicer omeni "čedno nabrežje po imenu Lent, ki si ga ogledaš v približno desetih minutah“ in najstarejšo trto na svetu, "razen tega pa le še stanovanjski bloki, dolgočasni betonski kompleksi, trume prometnic ter gradbišča".

Dienerjeva piše, da v Mariboru ni ničesar, kar bi lahko "človek opisal kot vsaj na pol čedno". "Če bi se zelo potrudila, bi lako mesto označila kot zanimivo, vendar se nočem potruditi," ostro dodaja.

Do preostanka Slovenije bolj prizanesljiva

Ko pa se je odpravila malo naokoli, je "z vsakim kilometrom, ko smo se oddaljevali od Maribora, postajala pokrajina lepša." Precej pozitivnih besed je namenila Bledu in Posočju, kjer je splezala na Kolovrat. Na njegovem vrhu je "začenjala počasi razumeti to deželo, ki je bila in je še z vseh strani izpostavljena različnim kulturam".

Ker ji je bil preostanek države neprimerljivo bolj všeč od prizorišča EPK, se v članku med drugim sprašuje, zakaj je bilo prav to mesto izbrano za prizorišče EPK. Ena od sogovornic v Sloveniji ji na to vprašanje odgovori z besedami: "Hja, mislim, da je tamkajšnje letališče preslabo izkoriščeno."

V razmišljanju o Mariboru navede še besede neke druge sogovornice: "V Mariboru vlada neverjetna povezanost. Zato je poslovanje z njimi tako težko: vsak nekomu dolguje neko uslugo, vsak se na nekoga obeša. Kar je danes obljuba, jutri to ni več, ker je pač nekdo nekaj blokiral." Kot dodaja Dienerjeva, to vsaj delno pojasnjuje funkcionarsko domače rajanje, ki mu je bila izpostavljena v Mariboru, nenehne menjave v organizaciji EPK in frustracijo tistih, ki so se želeli vključiti, a so bili zavrnjeni.