Po uradnih podatkih je tragični brodolom luksuzne ladje za križarjenja, na kateri je bilo v času nesreče okoli 4200 potnikov in članov posadke, doslej zahteval enajst življenj, medtem ko pogrešajo še 22 ljudi. Med njimi je 13 Nemcev, štirje Francozi, dva Američana ter en Madžar, Indijec in državljanka Peruja. Na krovu ladje je bila v času nesreče tudi 30-letna slovenska državljanka, ki je bila članica posadke. Zaposlena je bila v ladijski brezcarinski prodajalni, nesrečo pa je preživela nepoškodovana. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so nam včeraj potrdili, da je Slovenka že v domovini, za medije pa za zdaj ne želi dajati izjav.
Tragedijo naj bi povzročil kapitan ladje Francesco Schettino, ki je ladjo usmeril proti čerem, po trku ob skale pa je na trupu zazevala ogromna luknja, v katero je začela vdirati voda. Včeraj ponoči je preiskovalna sodnica Valeria Montesarchio zanj odredila hišni pripor, preiskovalci pa ga sumijo kaznivih dejanj uboja in zapustitve ladje, ko je bilo na njej še vedno na ducate potnikov. Grozi mu do 15 let zapora, tožilstvo pa z odločitvijo sodnice ni zadovoljno. Napovedalo je pritožbo, saj za kapitana zahtevajo pripor.
Po podatkih preiskovalcev je ladja v usodnem trenutku minuli petek plula s hitrostjo petnajst vozlov. Kapitan naj bi ladjo zapustil, ko je bilo na njej še vsaj tristo potnikov, pretreseno javnost pa so šokirali posnetki kapitanovega pogovora z obalno stražo, ki dokazujejo, da je bil Schettino mnogo prezgodaj v rešilnem čolnu. V omenjenem posnetku ga predstavniki obalne straže s povišanim tonom sprašujejo, zakaj ni na ladji in z nje ne vodi evakuacije potnikov.
Na zaslišanju pri preiskovalnem sodniku je Schettino dejal, da mu je med reševanjem brodolomcev spodrsnilo, tako da je padel v rešilni čoln, s katerega se kasneje ni mogel več vrniti na nasedlo ladjo. Potrdil je, da se je z ladjo približal skalnati obali otoka Giglio, ker je hotel pozdraviti nekdanjega sodelavca in kolega kapitana Maria Palomba. "Storil sem napako. Plul sem na območju, ki ga dobro poznam, takšen manever pa sem izpeljal že trikrat ali štirikrat. Vendar pa sem tokrat prepozno odredil zavoj in končal v preplitvi vodi. Postal sem žrtev lastnih instinktov," je sodniku pripovedoval kapitan ladje.
Ko mu je uspelo priti na kopno, pa je bila po pripovedovanjih prič njegova prva skrb, kje si bo priskrbel suhe nogavice. Ottavio Brizzi, taksist, ki je kapitana pobral po nezgodi in ga odpeljal do bližnjega hotela, je povedal, da Schettino ni veliko govoril, vprašal pa ga je, kje lahko kupi nogavice. "Bil je premražen in prestrašen. Podoben je bil pretepenemu psu," je dejal Brizzi.
Eden od kapitanovih častnikov Martino Pellegrino je dejal, da je Schettino ladjo upravljal kot da bi vozil ferrarija. Svojega nadrejenega je opisal kot avtoritarnega človeka, ki je bil pogosto trmast in nepremakljiv glede načina vodenja ogromne potniške ladje med križarjenjem po Sredozemlju.
Tudi nekdanji kapitan pri družbi Costa Mario Palombo je od nekdaj dvomil o sposobnostih nekdanjega poklicnega kolega, ki mu je bil nekoč tudi nadrejen. "Bil je preveč razposajen in predrzen, zato sem moral zoper njega večkrat ukrepati," je razkril Palombo. Pred mesecem dni je Schettino na primer vztrajal pri plovbi iz francoskega Marseillesa navkljub vetru, ki je pihal s hitrostjo 60 vozlov, izplutje pa so mu odsvetovali tudi njegovi podčastniki. Nekateri sodelavci pa kapitana kljub vsemu branijo in poudarjajo, da je pri družbi Costa ustvaril izjemno kariero. V bran mu je stopila tudi njegova sestra Giulia Schettino, ki pravi, da bo njen brat dokazal, da ni odgovoren za tragedijo. Po besedah kapitanovega odvetnika pa Schettino še naprej trdi, da ladje ni zapustil in da je s svojim ravnanjem po trčenju ob čeri rešil na stotine, če ne celo na tisoče življenj.
Reševalna akcija se bo nadaljevala, ko bo nasedla ladja znova stabilna, oblasti pa čaka še ena težka naloga. S plovila bodo morali prečrpati več kot 2000 ton goriva, ki bi lahko povzročilo ekološko katastrofo, če bi se ladja prelomila in bi nafta iztekla v morje.
