Jutri se bodo srečali predstavniki UKC Ljubljana in ministrstva za finance ter "preučili vse okoliščine" in ugotovili, ali se UKC Ljubljana lahko zadolži za 11,2 milijona evrov za prepotrebno obnovo kliničnega oddelka za hematologijo ali ne. Na ministrstvu za finance zavračajo očitke, da zavlačujejo z izdajo soglasja za najem kredita.

Poudarjajo, da morajo zadolžitev preučiti skladno s 87. členom zakona o javnih financah in uredbo o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb. Po njihovem mnenju "gre za zadolžitev, s katero bi se financirala investicija v infrastrukturo, ki ni last UKC Ljubljana, ampak last države, zato obstajajo resni zadržki glede izkaza zmožnosti UKC Ljubljana za poplačilo tako visokega kredita".

Strokovnjaki so nam pojasnili, da ministrstva za finance pri izdaji soglasja za kredit UKC Ljubljana ne zadržujeta omenjeni 87. člen in uredba, pač pa 27. člen zakona o zdravstveni dejavnosti, kar potrjuje tudi Tomaž Vesel, podpredsednik računskega sodišča (glej okvir). Pomislek, da UKC Ljubljana ne bi zmogel odplačevati kredita, zavrača prof. dr. Peter Černelč, predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo: "Ta kredit ni nov strošek v zdravstvu, ampak se bo samofinaciral, saj bolniki v novih prostorih ne bodo več potrebovali dragih protimikrobnih zdravil." Njegov kolega doc. dr. Samo Zver je še bolj konkreten: "Preventivna protiglivična in protibakterijska terapija za bolnika stane vsak teden 730 evrov. Na oddelku takšno terapijo prejema približno 20 bolnikov, na leto to znese 700.000 evrov. Ker kljub preventivi prihaja do okužb in moramo zdravljenje podaljševati, ob tem pa izvajati še dodatne diagnostične preiskave, nas neprimerni prostori na leto stanejo 1,5 milijona evrov. V desetih letih, kolikor se trudimo, da bi oddelek obnovili, bi torej za 15.000 evrov lahko obnovili skoraj dva oddelka. Poleg tega pa zaradi neustreznih razmer ogrožamo bolnike, ki se pri nas zdravijo."

Tako generalni direktor UKC Ljubljana mag. Simon Vrhunec kot Černelč vztrajata, da je prenova oddelka, na katerem zdravijo bolnike z najbolj intenzivnimi kemoterapijami ter presaditvami kostnega mozga, prioriteta. To investicijo je potrdil svet zavoda, vključuje pa jo tudi finančni načrt, ki predvideva, da bodo poplačilo kredita krili iz amortizacije in tekočih sredstev poslovanja.

Včeraj, ko so predstavili izboljšane pogoje za zdravljenje in delo v prostorih dnevne bolnišnice, kar so omogočili donatorji, so se ponovno oglasili bolniki. Predsednica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, Kristina Modic je opozorila, da "pri prenovi ne gre zgolj za izboljšanje standarda in udobja, pač pa za osnovne pogoje zdravljenja, ki zdaj niso zagotovljeni". Po njenem prepričanju zamudo pri selitvi bolnikov v ustrezne prostore bolniki že čutijo, "vpliva pa tudi na preživetje bolnikov". Kot je napovedala Modiceva, bodo, če se zadeve ne bodo premaknile v dveh tednih, "o problemu obvestili ustrezne institucije v Evropi". Zahtevo za ureditev razmer na oddelku za hematologijo je v imenu slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna podprla tudi predsednica prim. Mojca Senčar.