Prav v Coolangatti na skrajnem jugu Gold Coasta je namreč 34-letni Neil Rech nedavno odprl lastno deskarsko trgovino Sedition Surfboards in s tem nehote povzročil pravo revolucijo. Rech je namreč začel prodajati s Kitajske uvožene deske za le okoli 250 avstralskih dolarjev (200 evrov), in če upoštevamo, da je povprečna cena deske pri konkurenci okoli 750 dolarjev, je njihovo nezadovoljstvo in ogorčenje razumljivo. Nekateri so se na Rechovo poslovno žilico odzvali tudi z dvomi o njegovem domoljubju in celo grožnjami z nasiljem. In čeprav bi običajna ekonomska logika narekovala, da gre pač za prosto konkurenco in da bodo sčasoma tudi tekmeci znižali cene, pa ta logika ne upošteva pomembnega dejavnika.

Namreč, Avstralija je zibelka deskanja na valovih, saj je v 50-ih letih prejšnjega stoletja ta šport začel osvajati svet prav iz avstralskih obalnih mest, ob tem pa poskrbel tudi za odlično promocijo "dežele tam spodaj" in njenega lagodnega življenjskega sloga. Dandanes se kar okoli desetina izmed 22,8 milijona Avstralcev rekreativno ukvarja z deskanjem, izjemna priljubljenost deskanja tudi v svetovnem merilu pa je pripomogla k vrtoglavi rasti industrije, ki po nekaterih ocenah letno obrne že med šestimi in sedmimi milijardami avstralskih dolarjev (med 4,9 in 5,7 milijarde evrov), ter k vzponu nekaterih globalnih znamk, kot so avstralski Billabong in Rip Curl ter kalifornijski O'Neill, Quiksilver in Reef.

Bledenje kultnega statusa

Toda številni lokalni proizvajalci desk, povečini tudi sami strastni deskarji, takšni rasti preprosto niso zmogli slediti, in verjetno bi večina izmed njih najraje videla, da uveljavljene ekonomske teorije za ta avstralski nacionalni šport preprosto ne bi veljale. Toda globalne tržne sile so seveda neusmiljene in vse od Brisbana prek Surfers Paradisa pa do Bells, Bondi in Manly Beacha se izdelovalci desk soočajo z izbiro: ali prenehati z dejavnostjo, ali pa lokalno znanje, dizajn in blagovno znamko uporabiti na cenejših proizvodih, uvoženih iz Azije.

Kultni Surfers Paradise je eden od najbolj znanih deskarskih "spotov" na svetu (foto: splet)

V Avstraliji sicer ni uradnih statistik, ki bi nadzorovale velikost deskarske industrije, toda "v zadnjem času je vsekakor opazen trend, da vse večje število proizvajalcev desk zapira svoja vrata," je zaskrbljen direktor proizvajalca Global Surf Industries Mark Kelly. Njegovo podjetje sicer letno proda prek 50.000 desk, vključno s 15 znamkami, izdelanimi na Kitajskem, Tajskem, Novi Zelandiji in v Tajvanu. "Torej pri tem vsekakor ne gre več za hobi, temveč za zelo resen posel, pri čemer pa lokalni proizvajalci na žalost vse bolj izgubljajo tisti čar, ki jih je krasil v preteklosti," je slikovit Kelly.

Neenakomerna gospodarska struktura

Stanje v deskarski industriji torej zgolj odslikuje stanje celotnega avstralskega gospodarstva, ki se vse bolj očitno nahaja v tranzicijski fazi. Avstralija se namreč že od leta 1991 dalje uspešno izogiba recesiji, obenem pa se lahko pohvali s stopnjo brezposelnosti, ki je s 5,3 odstotka skoraj polovico nižja od evropske in ameriške. Toda gospodarska rast je zelo neenakomerno razporejena. Medtem ko je robustna rast Kitajske spodbujala izjemno povpraševanje po avstralskih naravnih bogastvih in samo v letu 2011 prispevala h kar 21-odstotni rasti števila zaposlenih v rudarstvu na 242.000 glede na leto 2010, pa so ostale panoge močno zaostale. Število delovnih mest v industriji se je tako na letni ravni znižalo za 4,4 odstotka na 954.000, trgovina pa je utrpela 2,2-odstotni upad na 1,21 milijona zaposlenih.

Bančni sektor v Sydneyu in Melbournu predstavlja enega največjih zaposlovalcev. (foto: splet)

Upadanje števila zaposlenih se je nadaljevalo tudi v lanskem novembru in decembru, ko je delo izgubilo 7500 oziroma kar 29.300 ljudi, v celotnem 2011 pa je avstralski trg dela zabeležil najslabše leto od 1992 dalje. Še bolj zaskrbljujoče so napovedi bančnega sektorja, ki predstavlja enega največjih zaposlovalcev zlasti v velikih mestih, kot sta Sydney in Melbourne, da bo v naslednjih letih nadaljeval z odpuščanji in ukinil več tisoč delovnih mest. S tem se bodo spopadli z nizkim zaupanjem potrošnikov in podjetij, ki je povzročilo najpočasnejšo rast posojilne dejavnosti od konca 2. svetovne vojne in močno oklestilo bančne prihodke.

Razmere vse bolj podobne letu 2008

Zaradi številnih znakov gospodarskega ohlajanja pa je vse več poznavalcev tudi prepričanih, da bi lahko guverner centralne banke Reserve Bank of Australia Glenn Stevens naslednji mesec že tretjič zapored znižal ključno obrestno mero, kar se ni zgodilo že vse od leta 2008, v času najhujše finančne krize.

Pri večji konkurenčnosti avstralskega blaga na mednarodnih trgih vsekakor ne pomaga niti domača valuta, ki je od začetka gospodarske krize oktobra 2008 proti evru in dolarju pridobila prek 50 odstotkov. "Avstralija se vsekakor nahaja v tranzicijski fazi, in na spodnjem delu tržne verige preprosto nismo več konkurenčni," pojasnjuje Adam Carr, ekonomist pri analitski hiši ICAP iz Sydneya.

Težki časi za potrošnike pomenijo težke čase za trgovce

Seveda oteženim tržnim razmeram niso ubežali niti avstralski trgovci, ki se soočajo s precejšnjim upadom prodaje kot posledica manjše kupne moči, izjema pa niso niti podjetja v deskarski panogi. Tako je legendarni proizvajalec deskarske opreme in oblačil Billabong v drugi polovici lanskega leta zabeležil le dobrih 70 milijonov avstralskih dolarjev (slabih 60 milijonov evrov) dobička, kar je za četrtino manj kot v istem obdobju 2010. Novica je povzročila največji enodnevni padec delnic v zgodovini družbe, saj je cena strmoglavila kar za 44 odstotkov in izbrisala slabih 400 milijonov v tržni kapitalizaciji. V celotnem letu 2011 so delnice sicer izgubile 77 odstotkov vrednosti, medtem ko je glavni avstralski borzni indeks S&P/ASX 200 zdrsnil za "le" 15 odstotkov.

Proizvajalec športne opreme Billabong in nekateri tekmeci se krčevito borijo za preživetje (foto: splet)

Tudi sicer se Billabong nahaja v precejšnjih dolžniških težavah kot posledica številnih prevzemov v preteklosti, zaradi vse slabših tržnih razmer pa bodo dolg s težavo poravnali, saj upadanje prihodkov napovedujejo tudi za leti 2012 in 2013. Zato je družba že napovedala revizijo strategije z namenom krepitve kapitalske strukture, ki jo bodo opravili svetovalci pri Goldman Sachsu. Zelo podobno kaže tudi konkurentu Quiksilverju, katerega je bonitetna agencija Moody's že leta 2009 uvrstila celo na svoj seznam podjetij, za katere zaradi visoke zadolženosti obstaja velika verjetnost bankrota.

"Naj**ali smo ga"

Izdelovalec desk Ron Wade je sicer grozečo nevarnost zaslutil že pred šestimi leti, ko je prvič zagledal deske, izdelane na Kitajskem. "Takrat sem dejal: 'Stari, če bodo te stvari začele prihajati iz Kitajske k nam, smo ga naj**ali!' ", se spominja Wade, ki avstralski deskarski industriji napoveduje občutno krčenje v naslednjem desetletju. Že sedaj se pojavljajo posamezni primeri, ko so si nekateri izdelovalci desk v iskanju dodatnega zaslužka poiskali delo v cvetoči rudarski industriji.

Toda tudi za ikonično deskarsko panogo še ni vse izgubljeno. Tako si Michelle Blauw, solastnica proizvajalca D'Arcy Surfboards in predsednica Avstralskega združenja deskarskih proizvajalcev, prizadeva za organizirano peticijo proizvajalcev, ki bi z zakonom zahtevala jasno označevanje države izvora in s tem ločevanje domačih proizvodov od uvoženih, kar naj bi prispevalo k zaščiti avstralske blagovne znamke na globalnem trgu. Pri tem je odločna: "Ne moreš vedno kazati s prstom na druge in jih kriviti za svoje težave. Morali se bomo preprosto prilagoditi in mislim, da se bomo dolgoročno vrnili še močnejši."