"Več kot desetletje smo milijone ur porabili za ustvarjanje največje enciklopedije v človeški zgodovino. Zdaj ameriški kongres odloča o zakonih, ki bi lahko škodovala svobodnemu in odprtemu internetu. V opozorilo bomo 24 ur nedostopni," so sporočili z Wikipedie.
Blog Boing Boing je danes popolnoma nedosegljiv, v sporočilu za javnost pa so zapisali: "Boing Boing je danes nedosegljiv, saj ameriški senat odloča o zakonih, ki nas bosta pokopala. Zakona … bi nas postavila na črno listo takoj, ko bi objavili povezavo na spletno stran, ki vsebuje kakršne koli piratske vsebine."
Spletni gigant Google se je po poročanju CNN-a prav tako pridružil protestu. Prepoznaven Googlov logotip so prekrili s črnim pravokotnikom (čeprav slovenskih uporabnikom ta akcija ni vidna) in sporočili: "Povejte kongresu, naj ne cenzurirajo spleta."
Protestu so se, razen Twitterja, ki je sodelovanje v tej akciji odpovedal, pridružila še naslednja spletna mesta: Imgur, Tor Project, Miro, iSchool (Syracuse University), Oreilly.com, Mozilla, WordPress.org, icanhad Cheezburger Network, MoveOn.org, Good Old Games, TwitPic, Minecraft, Free Press, Mojang, XDA Developers, Destructoid, Good.is …
Zakaj je zakon SOPA (Stop Online Piracy Act) nevaren?
Po zakonu lahko ameriški generalni tožilec ukrepa proti kateri koli tuji strani (strani, ki ne spada pod ameriško zakonodajo), če lastnik te strani omogoča kršitve avtorske in sorodnih pravic. Glede na to, da je definicija kršitve avtorske in sorodnih pravic zelo široka, jo lahko nevede kršite že s komentarjem ali objavo fotografije.
- Generalni tožilec bo lahko od ponudnikov internetnih storitev zahteval, da v petih dneh onemogočijo dostop (cenzura) do te strani.
- Spletni iskalniki (Google, Yahoo, Bing) bodo morali umakniti sporne strani s svojih seznamov iskanja.
- Spletni oglaševalci (npr. Google AdSense) bodo morali umakniti oglase s tovrstnih strani.
- Plačilni servisi (PayPal, Visa) bodo morali prekiniti plačilni promet na te strani.
Cenzorska moč bo tako koncentrirana v rokah ameriške vlade, ki bi na podlagi te zakonodaje lahko onemogočili dostop do strani, nad katerimi nimajo direktnega nadzora, na primer do strani WikiLeaks. Prav tako bi lahko velike ameriške medijske družbe zakon zlorabile za omejitev dostopa do strani tujih konkurentov. Posledice sprejetja spornega zakona bi tako močno občutili tudi drugod po svetu.
Po zakonu SOPA bodo morale ameriške strani, ki omogočajo shranjevanje uporabniških vsebin, na primer YouTube, Facebook, Wikipedia, Gmail, Dopbox in mnoge druge onemogočiti shranjevanje in objavljanje vsebin, s katerimi bi lahko kršili avtorske in sorodne pravice.
Ameriška administracija bo imela z novim zakonom pravico cenzurirati tuje strani, ki ne bodo izpolnjevale zahtev, navedenih v zakonu. Lastniki avtorskih pravic bodo lahko tožili vse spletne družbe, ki bi potencialno lahko kršile avtorsko in sorodne pravice. Po zakonu bo prekršek, če bo uporabnik objavil pesem ali video, zaščiten z omenjenima pravicama.
Več o PIPA in SOPA si preberite na Mozillinih straneh.
