"Tisti, ki naloži svoj denar, se najbrž sam pozanima, kakšno je stanje, in ne vem, zakaj bi se moral ozirati na njihove ocene," je še dejal Mencinger. Po njegovih besedah je te ocene težko ignorirati, ker moraš biti sam dovolj avtonomen in prepričan vase.

Podobna ali še bolj radikalna mnenja, kot jih je izrazil Mencinger, se pojavljajo po vsej Evropi, saj so ameriške finančne inštitucije znižale ratinge številnim državam evro območja. "Mi imamo več informacij kot bonitetne agencije in mislim, da obstajajo številne pomanjkljivosti v njihovih analizah. Vsak mesec si članice EU izmenjujejo nove informacije, ki so zaupne narave. Bonitetne agencije denimo nimajo takšnih informacij," je povedal tiskovni predstavnik Evropske unije Olivier Bailly. Zaradi nenaklonjenosti bonitetnih agencij EU so se pojavile glasne zahteve, da bi morali osrednjo bonitetno agencijo ustanoviti tudi v EU. Toda podobnih agencij je precej po celem svetu. Večina pa jih ima le majhen vpliv oziroma so na globalni sceni precej manj vplivne kot trojica velikih - Standard &Poors (S&P), Moodys in nekoliko manj pomemben Fitch, ki je v bistvu evropska bonitetna agencija, saj je v osemdesetodstotni francoski lasti. Za vlagatelje so te tri agencije še vedno pomemben vir informacij, pa če so njihovi ratingi točni ali ne.

Zaradi zniževanja bonitetnih ocen nekaterih članic evrskega območja, med drugim tudi Francije in Avstrije, ki naj ne bi bili posebej problematični, se že pojavljajo nove teorije angloameriške zarote. Velika Britanija ima po zadnji objavi ratingov bonitetne agencije S&P boljši rating od Francije, čeprav naj bi bili njeni ekonomski kazalci slabši od francoskih, čeprav naj bi imela večji proračunski deficit od države z druge strani kanalskega preliva. Nekateri ameriški finančni analitiki namigujejo, da za odločitvami ameriških bonitetnih hiš tako ali tako stoji ameriška politika, ki pač tudi na ta način skuša krojiti svetovni red. ZDA namreč veljajo za najbolj zadolženo državo v zgodovini človeštva, kljub temu pa so imele do nedavnega najvišje možne ratinge. Poleg tega naj bi bile ameriške bonitetne agencije bistveno manj naklonjene evropskim državam in finančnim inštitucijam, kot sicer kažejo kazalci.

Zadnje zniževanje bonitetnih ocen držav evropskega območja nekateri teoretiki zarote vidijo kot metanje polen pod noge Nemčiji, ki se trudi z reševanjem krize evro območja, in s tem nekakšen poskus omejiti povečevanje njene globalne moči. Sicer pa ustvarjanje globalnih kriz, ki v večini izvirajo iz ZDA, v zadnjem desetletju ni nič novega. Na sporedu je bil 11. september, ki se je prelevil v vojno proti terorizmu in vojaške ekspedicije v Afganistan in Irak, pa globalna finančna in gospodarska kriza. Nekateri zadnje dogodke na globalni finančni sceni ocenjujejo zgolj kot nadaljevanje poskusa ustvarjanja globalne panike.

Zniževanje bonitetnih ocen je v Sloveniji v zadnjem času pomembna novica, ki jo spretno izrabljajo tudi slovenski politiki, da lahko kažejo drug na drugega, kdo je kriv za to. Slovenija v evro območju ne sodi med kritične države, temveč je na rang listah treh največjih bonitetnih agencij v zlati sredini. Skupaj z Estonijo, ki je pri bonitetni agenciji S&P sicer po novem v boljšem položaju, si deli osmo mesto med 17 državami evro območja. Kamor glede na trenutno gospodarsko situacijo tudi sodi. Bolj zaskrbljujoče je morda četrtletno poročilo Credit Market Analysis (CMA) glede kreditno najbolj tveganih držav. V zadnjem četrtletju so bile med evropskimi državami glede zadolževanja najbolj kritične Švedska, Slovenija in Slovaška. Sicer pa pri CMA Slovenijo uvrščajo med najbolj tvegane države na svetu, kar se tiče možnosti odplačevanja dolgov - na 21. mesto.