Izpolnjevanje nalog za zeleno luč projektu so zato Zasavci vzeli zelo resno. V Hrastniku so gradnjo hidroelektrarne že umestili v prostorski načrt, pri umeščanju mikrolokacije pa so zelo previdni, kako bo višina zajezene vode vplivala na življenje ob reki in na gospodarske družbe na tem območju, je povedal Janez Kraner, direktor občinske uprave.
Prostorski načrt so že sprejeli tudi v zagorski občini, medtem ko ga v Trbovljah še usklajujejo. Je pa župan Vili Treven ustanovil skupino deležnikov s področja gospodarstva, ki ima poslovne oziroma proizvodne prostore v porečju reke Save, komunale in krajevne skupnosti na tem območju. Z njimi bodo iskali rešitve, kako umestiti energetski projekt v prostor, kaj bo treba prestaviti zaradi same izgradnje hidroelektrarne v Trbovljah in katere gospodarske in druge interese javnosti v občini je treba upoštevati pri postavitvi objekta.
Kar zadeva vpliv hidroelektrarne na okolje, je Treven povedal, da so študije že opravljene in upoštevane v projektu, bodo pa svoje predloge in pripombe lahko podali tudi predstavniki civilnih družb.
Hidroelektrarne si močno želijo tudi v litijski občini, morda celo bolj kot iz gospodarskih razlogov zaradi protipoplavne zaščite, ki jo bodo dobili z izgradnjo jezu. Na določenih območjih, predvsem na Savi in v Ponovičah, namreč poplavlja ob vsakem močnejšem deževju, je poudaril župan Franci Rokavec in dodal, da so v Ponovičah problematiko bolj ali manj že rešili s protipoplavnimi nasipi, medtem ko na Savi še vedno čakajo, da bo Agencija RS za okolje ukrepala in uredila pritok iz Kunštovega mlina.
"Še vedno pa je idealna rešitev izgradnja hidroelektrarne, saj so tudi zapore predorov pod železnico brezpredmetne v primeru, da nivo Save preseže višino železnice," dodaja Rokavec, ki si začetek prve gradnje hidroelektrarne želi najkasneje v petih letih. "Če je vsem v interesu, da poženemo zadeve, bi lahko gradili tudi dve hidroelektrarni hkrati, prvo v Suhadolu in zadnjo v Renkah," meni Rokavec.
