Ste bili jezni, ko ste jih prebrali?

Lagal bi, če bi rekel, da se me prispevek ni dotaknil. Priznam, ni mi bilo vseeno. Jezen ravno nisem bil, bolj žalosten. Dejal sem si, hej, mar niste pomislili, koliko truda vložim v delo z Olimpijo. A po drugi strani nisem edini trener na svetu. V profesionalnem športu je vedno velik pritisk. Zavedam se, da v teh desetih razlogih ni bilo nič osebnega proti meni. Če ekipa pač ni produktivna, kot se od nje pričakuje v javnosti, je običajno trener tisti, na katerega se najprej usujejo kritike. Vendar s tem resnično nimam težav.

Je bil zadnji mesec dni najbolj stresen, odkar ste v Ljubljani?

Ne bi rekel. Dnevi, ko smo predlani izgubili šest tekem zapored, so bili res težki. Spoznal sem, da je uspeh ekipe odvisen od medsebojnega zaupanja. Na začetku te sezone smo igrali dobro, zmagovali, potem pa izgubili ritem, a to se zgodi. Ker je zima dolga, je povsem logično, da prihaja do vzponov in padcev. Ko pride kriza, ne boš izgubil vseh tekem do konca sezone. Slej ko prej bodo znova prišli vedrejši časi. Ko zdaj pogledam nazaj, je bil decembrski poraz na Jesenicah pravzaprav blagoslov. Res nas je zbudil. Vse po vrsti. To se dogaja v športu. Prav gotovo smo doživeli najbolj grenak poraz v sezoni, a nam je odprl oči.

Kakšni so bili vaši prijemi, da je ekipa po porazu na Jesenicah spet zaživela?

(po premisleku) Svojega načina ne spreminjam. Tudi tokrat ga nisem. Verjamem, da pomaga vsakodnevno delo. Ko popolnoma zaupaš vase, ne le v hokeju, ampak sploh v življenju, te bodo dobre stvari spremljale same od sebe. Jesenice so nas potrle, a to je bil začetek nove poti.

Po zmagi nad Gradcem smo nameravali pripraviti deset razlogov, zakaj ste v končnici že sredi januarja. Morda jih lahko najdemo skupaj?

Uf, to pa je težka naloga (smeh), a naj vam namignem zgolj nekaj razlogov. Izpostavil bi samozavest, skromnost, začeli smo igrati bolj zbrano in hrabro v obrambi, imeli več discipline, navsezadnje smo izkoristili veliko priložnosti, ekipa je po tekmi na Jesenicah stopila skupaj kot moštvo... Prepričan sem, da so to glavni razlogi.

Morda bi lahko dodali, da je letošnja ekipa kakovostnejša od lanske?

Ocena je na mestu, poudaril pa bi še nekaj bistvenega - branilci vsekakor manj grešijo kot lani.

Kje je limit moštva? Polfinale EBEL?

Naš cilj mora biti uvrstitev v polfinale, še prej pa končati drugi del vsaj na četrtem mestu, s katerim bi si v končnici zagotovili prednost domačega igrišča. Bo izredno težko, a zagotovo ne gre za misijo nemogoče.

Kaj pa pravite na Dunaj, Beljak, Gradec, ki ne najdejo prave forme?

Lahko da so tudi njihovi trenerji v časopisu prebrali kakšen članek o sebi (smeh). No, šalo na stran. Dejstvo je, da je ta liga vse bolj izenačena. Vsi se trudimo po najboljših močeh in ne uspe vsem priti v končnico. Prav vesel sem, da zdajle nisem trener katere od ekip iz spodnjega doma, saj bi se morali spopasti z veliko večjim pritiskom.

Torej bo zdaj še lažje pripraviti ekipo?

Ta hip smo izpolnili tretjino našega cilja. Naslednji korak je četrto mesto in končnica, nato pa zagotovo še državno prvenstvo. Ne smemo pozabiti, kaj vse nas še čaka in da smo opravili zgolj 33 odstotkov dela.

Veliko težje bo po nedeljski poškodbi Aleša Mušiča. Črne napovedi pravijo, da je že sklenil sezono.

To je hud udarec za Olimpijo. V moštvu se sicer ne vrti vse zgolj okoli enega igralca, vendar ima Aleš letos res izjemno sezono. Igra najboljši hokej v življenju, je zelo pozitivna oseba, a treba bo preživeti tudi brez njega.

Že veste, kdo bo zdaj igral v prvem napadu s Hughesom in Taylorjem?

Zelo dobro bom moral premisliti, kdo bo v prvem napadu, in obenem zagotoviti, da bodo tudi drugi igralci konkurenčni. Mimogrede, tudi Taylor je v nedeljo staknil poškodbo, zato proti Medveščaku še ne bo igral.

Kdo bo kapetan? Znova Žiga Pance?

To vprašanje zahteva tehten premislek. Žiga je odličen igralec, dober kapetan, vendar ga želim zaščititi. Ko je prestal nedavno kazen, je na eni od tekem nekaj rekel sodniku, a mu je ta zabrusil, kdo za vraga pa sploh si, da se boš pogovarjal z mano. Zame Žiga Pance igra boljši hokej brez črke C na dresu. Želim si, da nadaljuje v tem slogu. Točnega odgovora na vprašanje vam torej še ne morem dati, a eno je kristalno jasno - kapetan bo tisti, ki bo najbolj sposoben za to vlogo. Sem pa privrženec teze, da mora biti vodja na igrišču domač igralec.