Po priznanju Evropske skupnosti so mednarodna priznanja začela deževati in do avgusta 1992 je Slovenijo priznalo že 92 držav. Danes ima Slovenija diplomatske stike z več kot 180 državami.

Kot prva je Slovenijo sicer že dan po osamosvojitvi, 26. junija 1991, priznala sosednja Hrvaška, s katero sta se na isti dan osamosvojili od takratne SFR Jugoslavije. V drugi polovici leta so sledile še nekatere države naslednice nekdanje Sovjetske zveze, med njimi vse tri nove pribaltske države - Estonija, Latvija in Litva - ter Gruzija, Ukrajina in Belorusija.

Islandija, Švedska in Zvezna republika Nemčija so Slovenijo priznale 19. decembra 1991. Slednja je na ta dan sicer sprejela sklep o priznanju, ki pa ga je uresničila 15. januarja 1992, skupaj s takratno Evropsko skupnostjo.

Sprva izrazito zadržani ...

Vatikan in San Marino sta Slovenijo priznala 13. oziroma 14. januarja 1992. Prvi prekomorski državi, ki sta priznali novo državo, pa sta bili Kanada in Avstralija, 15. in 16. januarja. Rusija je Slovenijo priznala 14. februarja, 7. aprila 1992 pa je sledilo priznanje ZDA, ki so bile sprva izrazito zadržane do osamosvajanja.

Za odločilno velja priznanje Evropske skupnosti, ki je sledilo brionski deklaraciji. To so sprejeli 7. julija 1991, z njo pa se je končala desetdnevna vojna v Sloveniji. Gre za prvi mednarodni sporazum med Slovenijo in takratno Evropsko skupnostjo.

Vrednote nas zavezujejo

V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) ob 20. obletnici priznanja samostojne Slovenije poudarjajo, da nas vrednote slovenske osamosvojitve zavezujejo, "da napredujemo, kar pomeni, da moramo biti čim bolj dejavni v Evropi in v svetu". Opozarjajo tudi, da so mnogi takratni dogodki in dosežki pozabljeni ali zanemarjeni.

Potreba po tem, da država napreduje, po navedbah VSO izhaja že iz slovenske zgodovine, saj smo v "preteklosti Slovenci večinoma napredovali", k temu pa nas zavezujejo tudi vrednote slovenske osamosvojitve. Z osamosvojitvijo se je namreč, kot navajajo, končala zgodovina slovenskega zamudništva in zaostajanja.

"Izmikanje vrednotam slovenske osamosvojitve bi pomenilo izmikanje ustvarjalnemu dialogu s svetom in odmikanje od njega, kar bi vodilo k novim zamudam in v civilizacijsko zaostajanje," ugotavljajo. Ob tem dodajajo, da bodo naredili vse, da do tega ne bo prišlo.

Okoli 15. januarja 1992 je na naslov slovenskega zunanjega ministrstva oziroma na naslov takratne Demosove vlade, ki je izpeljala osamosvojitev, prišlo veliko število sporočil tujih držav, ki so pomenila dokončno potrditev slovenske osamosvojitve.

To je bil, kot navajajo v VSO, tudi konec "nesmiselnega in nedemokratičnega sistema, predvsem pa slovenskega omahovanja med Balkanom in Srednjo Evropo". Za slovensko priznanje so bili po mnenju VSO odločilni evropski državniki od papeža Janeza Pavla II. in Helmuta Kohla do Aloisa Mocka in Hansa Dietricha Genscherja.