Banke iz območja z evrom so danes presegle sredin rekord, čeprav so si s posojili pri ECB zagotovile le 0,25-odstotno obrestno mero, kar je manj, kot bi dosegle pri neposrednem posojanju na medbančnem trgu. A med njimi očitno obstaja tako visoka stopnja nezaupanja, da raje sprejmejo izgubo, kot da tvegajo z medsebojnim posojanjem.
Zaradi rekordnih posojil preko noči so se številni spraševali tudi o smiselnosti poteze ECB, ki je decembra 523 bankam v evrskih državah potrdila triletna posojila v vrednosti 489 milijard evrov po zelo ugodni obrestni meri. Menili so namreč, da banke ta denar zgolj nalagajo pri ECB, s čimer namen ukrepa - povečevanje likvidnosti v sistemu - ne bi bil izpolnjen.
A predsednik ECB Mario Draghi je na četrtkovi novinarski konferenci po seji Sveta ECB poudaril, da se je ukrep izkazal za učinkovitega. "Več časa ko mineva od prve operacije refinanciranja s triletnimi posojili, bolj vidimo znake, da gre za učinkovit ukrep," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Draghi.
"Očitno vidimo, da ta denar kroži," je poudaril in tako zavrnil očitke, da ga banke niso namenile gospodarstvu. Po Draghijevih besedah namreč banke, ki svoj denar redno parkirajo pri ECB, v veliki meri niso iste kot banke, ki so sodelovale na posojilni dražbi in si na njej zagotovile denar.
Denar, ki ga je bankam odobrila ECB, tem predstavlja "zavarovanje proti tveganju, da bodo ostale brez likvidnosti," je poudaril. "Zagotovil jim je tudi čas, da primerno uredijo svoje obveznosti na bolj učinkovit način." Poudaril je še, da bo ECB še naprej podpirala banke območja z evrom, prek njih pa zagotavljala sredstva realnemu gospodarstvu.
