Iz pridobljenih listin ni razvidno samo to, da so bili predstavniki Nadškofije Maribor in podrejenih družb do Vegrada Hilde Tovšak izjemno darežljivi in so mu neupravičeno prepustili na milijone (evropskih) evrov. Še več, zaupali so mu računovodstvo in nadzor nad denarjem, nadškofijsko podjetje Skalina mu je kljub neplačilu dostavljalo hrano, obstajajo pa tudi upravičeni sumi, da je prišlo do ponarejanja listin oziroma antidatiranja pogodb.
Spomnimo, prenova se je začela sredi leta 2008, ko je mariborska nadškofija "zasebnemu" podjetju Betnava predala stavbno pravico za dvorec z okolico. Tega je le nekaj mesecev pred tem ustanovilo šest fizičnih oseb, ki so bile tako ali drugače povezane z gospodarskim sistemom nadškofije. Vanj je vsaka od njih vložila po 380.000 evrov, do sredstev pa so prišle prek posojil, za katera je takratni mariborski nadškof Franc Kramberger maja 2008 tudi podpisal poroštvene pogodbe. S tem denarjem so nato zaprosile in od ministrstva za gospodarstvo tudi dobile evropska sredstva v višini 1,7 milijona evrov. Vseeno se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu izstavljala račune za določena dela, ki niso bila nikoli opravljena. Pristojni so namreč po opravljenem nadzoru ugotovili, da je prišlo do zlorab, in so zaradi ponarejanja listin ovadili odgovorne osebe in nadzornike.
Težave so se začele že kmalu po podpisu pogodbe
Če se je nadškofija ob kasnejšem izbruhu škandala od kakršnih koli kršitev distancirala, obenem pa izpostavila, da sta bila gospodarska uprava nadškofije in Betnava "žrtvi nekorektnega poslovnega odnosa družbe Vegrad", pa je iz internih dopisov med vpletenimi razvidno, da to ni tako. Težave so se namreč začele že konec leta 2009, nekaj mesecev po sklenitvi prve pogodbe z Vegradom.
Tako je Dušan Zazijal, član gospodarske uprave nadškofije, decembra istega leta obvestil Vegrad, da bi imela davčna inšpekcija, če bi obiskala gradbišče, mnogo vprašanj, saj 5,2 milijona evrov vrednega objekta ne bi videla. Zahteva za izplačilo evropskih sredstev, ki jo je ministrstvu pred tem poslalo podjetje Betnava, naj bi sicer temeljila na dveh plačanih začasnih gradbenih situacijah, ki ju je na podlagi plačanega materiala in sklopa opravljenih gradbenih del izdal Vegrad. Vseeno so se betonska dela na objektu začela šele decembra 2009. V istem mesecu so se vpleteni inšpekcije "bali" tudi, ker Vegrad in Betnava nista imela podpisane pogodbe o izvajanju nadzora, direktorica Betnave Dragica Marinič pa pogodbe o delovnem razmerju.
Evropski denar romal na Vegradov račun
Najbolj bode v oči, da so sredstva v višini 1,7 milijona evrov, ki jih je Betnava od ministrstva prejela oktobra 2009, nekaj tednov zatem po dogovoru z Betnavo končala na računu Vegrada. Ta je sicer za Betnavo vse do marca 2010 vodil računovodstvo. Ker pa je Betnava omenjeni denar "rezervirala" za poplačilo drugega upnika - Prvi Faktor, se je morala v naslednjih mesecih z njim večkrat pogajati glede podaljšanja roka vračila. To pa ni bilo vse. Tik pred iztekom leta 2009 so Betnavo klicali Vegradovi podizvajalci, češ da bi jim morala Betnava po asignacijskih pogodbah plačati polovico pogodbenih obveznosti, pa čeprav bi jih moral v celoti Vegrad.
Prišli smo tudi do podatka, da je vodja pravne službe nadškofije v imenu Zazijala februarja 2010 Vegradu poslal osnutek aneksa, ki je temeljil na dogovoru o zavarovanju. Zazijal je ob tem izjavil, da pogodba "iz določenih razlogov nosi starejši datum". Zdaj Zazijal domnevnega antidatiranja pogodb ne želi komentirati.
Kljub vsem navedenim nepravilnostim so se v Betnavi "zbudili" šele nekaj mesecev kasneje, Vegradu pa so iz neznanega razloga "zahtevo za izpolnitev poslovnih obveznosti po gradbenih pogodbah" poslali šele avgusta 2010, mesec dni in pol, preden je šel Vegrad v stečaj. V dopisu jih je direktorica Betnave obtoževala nepooblaščenega jemanja finančnih sredstev, prirejanja računovodske dokumentacije in listin ter prodaje neobstoječe terjatve Prvemu faktorju. Že pred tem je sicer Zazijal opozarjal Vegrad, da so proti volji Mariničeve s transakcijskega računa vzeli vsa denarna sredstva. "V okolici se govori, da smo slabi plačniki. Ne pozabite, da imamo opraviti s cerkvenim premoženjem, kjer poslovna etika in morala nekaj štejeta," je bil oster. Vseeno je Vegrad vnovič prosil za srečanje, na katerem bi razčistili nesporazume.
Kakor koli, Betnava je v stečaju Vegrada prijavila skoraj deset milijonov evrov terjatev, uveljavljala pa tudi izločitveno pravico na materialu, ki je bil namenjen za obnovo dvorca. Vseeno ga v Vegradu več ni bilo, tako da bo morala upati, da bo po poplačilu zavarovanih terjatev sploh še ostalo kaj za nezavarovane upnike. Betnavi je medtem stečajna upraviteljica Vegrada prerekala poslovno škodo v višini 4 milijone evrov, "saj je upnik sam odgovoren, da je ministrstvu za gospodarstvo izstavil zahtevek za izplačilo del, ki niso bila izvedena, upnik pa je o navedenem dejstvu bil zanesljivo seznanjen".
tomaz.modic@dnevnik.si
