Vodji kriznega centra Simoni Neuvirt Bokan se je v osmih letih delovanja centra v spomin najbolj vtisnil fant, ki je pri njih s presledki bival skoraj 6 let. "Vi ste kot moja družina, nam je rekel, saj s svojo ni imel veliko skupnega. Zdaj študira za duhovnika blizu Rima. Res smo kot dom: skupaj se smejimo, jočemo, kdaj tudi skregamo. Otrokom je v matičnih družinah velikokrat manjkal kdo, ki bi jih poslušal, jih spoštoval in zanje skrbel."

Vodja centra pravi, da k njim pridejo tudi otroci, ki komaj znajo jesti pri mizi. Otroci pri njih ostajajo od enega dneva do treh tednov. "Po treh tednih bi jih morali videti, kako lepo sodelujejo." pove s ponosom.

Iz rok spusti skodelico, ker ga zanima reakcija

Kako jim uspe, česar niso zmogli starši? "Mladi so tu prostovoljno, toda tu veljajo pravila. V domu je treba biti ob 21. uri, popoldan se je treba učiti, ne dovolimo špricanja in ne pišemo opravičil za šolo. Če teh stvari ne želijo sprejeti, jim povemo, da zanje tu ni prostora." Pravi, da prihajajo otroci iz različnih okolij z različnimi izkušnjami s starši. Tako kateri med njimi med večerjo iz rok spusti skodelico, ker ga zanima, kakšna bo reakcija. Pa ni nobenega vznemirjanja, skupaj počistijo in večerjajo najprej. "Kakšnemu pade skodelica iz rok nenamerno in čisto otrpne, ker je bil vajen kričanja ali udarcev. Presenečen je, da se ne zgodi nič takega."

Medtem zvoni telefon v pisarni. Gospa s Ptuja sprašuje, kaj naj počnejo s 17-letno nečakinjo, ki je neprestano na telefonu, tudi spi z njim, iz hiše pa zmanjkuje denar. Ker so zanjo krajevno pristojni na Ptuju, ji Simona posreduje informacije, kako naj se po pomoč napoti v svojem okolju. Predvsem pa naj se skušajo v miru pogovoriti z mladenko in izvedeti, kaj jo teži.

Še nikoli ni bilo tako velike potrebe po kriznem centru

V soboški krizni center za mlade sprejemajo otroke med 6. in 18. letom iz Pomurja, torej iz upravnih enot Lendava, Ljutomer, Murska Sobota in Gornja Radgona. Zato je treba včasih precej organizacijskih spretnosti, da otroka spravijo v šolo in nazaj v center. Povezujejo se z matično šolo in z občinami, včasih kombinirajo tudi prevoze za več šol. Starejše učence in dijake pa spremijo tudi na železniško postajo in poskrbijo, da jih kdo pričaka na izstopni postaji, kjer se šolajo, da ne bi bilo uhajanj mladih.

"V času pubertete so vrstniki zakon, starši so otrokom bolj postranski." zmigne z rameni. Za mlade je velik stres že menjava bivalnega okolja, zato tudi iz centra hodijo v svojo šolo, razen če tja ne upajo, ker so bili deležni nasilja, in če je upravičeno pričakovati, da se vanjo ne bodo več vrnili.

V lanskem letu so imeli v soboškem kriznem centru, kjer premorejo fantovsko in dekliško sobico s po tremi ležišči, 1083 nočitev in 58 otrok, nekaj povratnikov. Še nikoli v osmih letih obstoja centra jih ni bilo toliko. Morda sta na to vplivali tudi krizno leto in veliko število brezposelnih v regiji.

Mladi Slovak izginil v noč

Nekaj je bilo tudi mladostnikov iz tujine. Prav poseben kaliber je bil mladi Slovak, ki je že večkrat pobegnil iz slovaških vzgojnih zavodov. Pripeljali so ga na prenočitev v krizni center za mlade v Murski Soboti, a je skupaj z nekaj njihove opreme izginil v noč.

Otroci so pri njih prostovoljno, razen če so prišli k njim z odločbo, denimo, če so bili doma žrtve spolnega in fizičnega nasilja. Večina mladih iz centra se, ko jih v domu stabilizirajo, vrača v matične družine, a če tam razmere niso urejene, iščejo zanje druge nastanitve, pri rejniških družinah ali v mladinskih centrih. K njim lahko pridejo mladi povsem samostojno, ko jim je doma pretežko in dobijo priložnost, da se umirijo, predelajo težave, ki jih imajo doma. V tem primeru center obvesti starše, kje je otrok, in omogoči stike pod nadzorom. Veliko stisk se reši že z umiritvijo otroka in spoznanjem, da ga imajo ljudje radi, ali s spoznanjem, da povsod veljajo neka pravila. Kot je prostovoljen vstop v krizni center za mlade, tako je takšen tudi izstop.