V nasprotju s hrvaškimi pričakovanji komisija včeraj na štiri ure dolgem sestanku tako ni izročila seznama. "Nismo ne dobili ne videli kakršnega koli seznama niti niso omenjali imen, ki bi lahko bila na seznamu," je po poročanju hrvaške televizije dejala Pusićeva, ki je bila v preteklih dneh kritična do Bruslja, ker seznama ni izročil že decembra.
Na sestanku so govorili o načinu sestave seznama in o postopku, ki bo pripeljal do imenovanja treh članov sodišča. Iz sporočila je jasno, da si evropska komisija prizadeva, da bi državi tri arbitre s seznama izbrali soglasno in da jima pri tem ponudi tudi "dobre usluge". "Soglasna izbira arbitrov bi pomenila pozitiven signal nadaljnjemu razvoju dobrososedskih odnosov in signal regiji zahodnega Balkana, saj bi pokazala, kako je težka vprašanja mogoče rešiti," so zapisali v uradu Füleja, kjer pa izjav za javnost ne dajejo. Javno se namenoma držijo v ozadju, saj, kot je za Dnevnik dejal komisarjev tiskovni predstavnik Peter Stano, komisija ni stranka v sporazumu, ampak državama le pomaga.
Komisija v stikih s predsednikom meddržavnega sodišča
Slovenija in Hrvaška bosta imeli po prejemu seznama petnajst dni časa, da z njega soglasno izbereta tri arbitre. Če strinjanja o imenih ne bo, jih bo imenoval predsednik meddržavnega sodišča (ICJ), saj tako določa arbitražni sporazum. Predsednik ICJ je Japonec Hisaši Ovada, ki se mu mandat izteče 5. februarja letos. Sporazum predsedniku ICJ ne postavlja nobenega roka za imenovanje arbitrov. Ovada je na lastno željo vključen v posvetovanja o imenih na seznamu in Füle je včeraj na sestanku predstavil tudi pogovore, ki jih ima komisija z njim.
Državi bosta pri izbiri treh arbitrov pazljivi na več dejavnikov. Denimo: ali je mogoče na podlagi preteklih stališč in razsodb sklepati, ali nekdo daje več ali manj poudarka načelu pravičnosti in ali bi bolj ali manj verjetno zagovarjal potek morske meje po sredinski črti.
Poleg treh arbitrov vsaka država sama imenuje še enega arbitra. Slovenija je izbrala Jerneja Sekolca, Hrvaška Budislava Vukasa. Uradno bosta imenovana po tistem, ko bo znana trojica arbitrov s spiska evropske komisije.
Državi se ne strinjata o roku za podrobno opredelitev vsebine spora
Minister Žbogar je včeraj v Bruslju po poročanju STA tudi dejal, da si državi različno tolmačita enomesečni rok za podrobno opredelitev vsebine spora. Slovenija meni, da se je ta rok iztekel v ponedeljek, ko je minil mesec dni od podpisa hrvaške pristopne pogodbe k EU, ko so tudi začeli teči roki v sporazumu. Hrvaška pa po njegovih besedah ocenjuje, da bo rok za opredelitev vsebine spora začel teči šele, ko bo predan seznam arbitrov oziroma ko bo sodišče vzpostavljeno.
Zaradi tega je Slovenija v ponedeljek v pismu Hrvaški zapisala, da si pridružuje pravico, da tudi sama naknadno opredeli predmet spora, če bo to storila Hrvaška. Gre za vprašanje, ki zadeva interpretacijo arbitražnega sporazuma, za kar je pristojno arbitražno sodišče. Žbogar je dejal, da bo to verjetno prva stvar, o kateri bo sodišče presojalo, če se pogledi med državama prej morda ne uskladijo. Slovenija se je sicer odločila, da bo predmet spora opredelila v memorandumu, ki ga mora tako kot Hrvaška sodišču izročiti do 9. decembra.
O tej temi včeraj sicer niso govorili, je pa minister po poročanju STA napovedal nadaljnje intenzivne stike na temo arbitražnega sporazuma in dodal, da je Slovenija od poletja lani predlagala posvete komisije s predstavniki obeh držav pred izročitvijo seznama potencialnih arbitrov, a Zagreb v to pred volitvami po njegovih besedah ni privolil.
