"Dvanajst dni nas spremljajo generatorji, smo brez elektrike, imamo pa sončne celice, ki nam jih je doniral Slovenec Ivan Miklavžič, ki dela v Chennaju (kraj v Indiji, op.p.)," trenutno stanje na hitro opiše Miranda Rumina. "Prekinjene so električne napeljave, generator štiri ure polni vodni tank za celo skupnost. Tu smo mi umetniki, zdravnik iz Nizozemske in več družin. Smo brez hladilnika, pralnega stroja stroja, tri strehe je poškodovalo, razbilo je stekla."

Trenutno se najbolj ukvarjajo z odpravljanjem posledic ciklona, sicer pa je mesto Auroville mednarodni poskus, "eksperiment, kako naj bi ta svet nekako izgledal", pove Rumina. Pionirji so tukaj puščavo spremenili v pogozdeno džunglo, kjer so znotraj ogromnega gozda postavili naselja. "Auroville je pod zaščito indijske vlade. Tu smo pod posebnimi pogoji združeni vsi narodi in poskušamo vzpostaviti pravi model, ki naj bi kasneje funkcioniral tudi drugje po svetu," idejo pojasni Rumina.

Lastnino v Sloveniji so prodali, zdaj živijo drugače

Miranda poudari, da je iz Aurovilla šlo v svet ogromno energije in zdaj pričakuje, da svet kaj naredi za to. "Mi nismo profesionalni pravniki in ne ekonomisti, ampak delamo iz tega, kar znamo. Delamo zelo dobro. Za trenutne razmere v Sloveniji smo naravnost genialni." Pohvali se, da so delali na prvi slovenski elektronski knjigi, naredili pa so tudi prvo elektronsko pravljico za iPad v Sloveniji. Pripomni, da je bilo njihovo delo vedno pred časom, a prezrto. Za svoj projekt so živeli in vanj so vložili vse, kar so lahko. "Vso lastnino, ki smo jo imeli v Sloveniji, smo prodali, ostalo pa s kontejnerjem pripeljali sem dol," pojasni. Ogromno stvari je po ciklonu uničenih. Zdaj si želijo, da se njihova umetniška dela razširijo po Sloveniji in po svetu. Skozi to in skozi družbeno pomoč bi naprej financirali projekt.

Med njimi je zrasla tudi ideja za slovenski paviljon v Aurovillu, kjer bi zgradili umetniške rezidence za Slovence. Miranda pravi, da je projekt doživel majhno podporo predsednika Republike Slovenije Danila Türka, drugače pa je ostal skoraj brez podpore. "Nismo bili slišani, nismo dobili nobenega feedbacka," pojasni Rumina. Zdaj imajo v Aurovillu razpoložljive kapacitete za štiri umetnike, od tega dva tam redno bivata, Miranda in Dalaj pa sta razpeta med Slovenijo in Indijo.

Dalaj Eegol, večini bolj poznan kot Ali En pravi, da "bi s programom, ki ga pripravljamo, torej s prostovoljci, lahko učinkovito pomagali pri čiščenju okolja, zato ne prosimo miloščine, ampak da se zadevo podpre z nakupom naših umetniških del. Ves denar pa vlagamo v obnovo tega kraja, kar smo že ves čas počeli, le da iz tega nismo delali neke galame, zdaj pa je to nujno potrebno."

Tako lahko donirate že od pet evrov naprej. Za vsako nakazilo podarijo umetniško delo za enako vrednost. Za petnajst evrov dobijo na primer slikanico. Med dražjimi so kapniki iz stekla, narejeni v Rogaški, vredni so okoli 2500 evrov.

Majhna, samozadostna bivališča v Izoli

Delajo tudi na umetniško-ekološkem parku, ki so ga že predstavili izolski občini. Zgradili so majhna bivališča, za katera pravijo, da zdržijo vse katastrofe in so popolnoma samozadostna. Miranda pove, da "se jih da postavljati brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja na zemljišča v naravi. Ta model zdaj gradimo v Sloveniji. Nimamo še zgrajenega, vse imamo samo v idejnih planih, in ta model bi želeli predstaviti skupaj z umetniškim parkom, ki bi bil povezava visoke umetnosti in Disneylanda." Na majhnem ozemlju bi tako ljudje bivali v teh malih enotah z organsko pridelavo in umetniškimi instalacijami. Vseskozi gradijo na povezavi med ekologijo in umetnostjo.

"Hišice so zgrajene v stilu 'made in Slovenija', vse je slovensko, razen tisto, kar po kvaliteti ne dosega visokega ekološkega standarda." Tudi notranjost, od lateks ležišč do tkanin iz organskega bombaža.

"Zaenkrat na planetu nismo še prav ničesar izboljšali. Porabe energije so prevelike, če pa sam zase pridelaš, točno veš, da ti noben sistem tega ne bo vzel in nobenemu sistemu nisi nič dolžan. Prav tako te noben sistem ne bo obvladoval," Miranda na svoj način razloži svobodo posameznika. "To so estetske, minimalistične, moderne, ekološke in cenovno dostopne hiške, ki so osvobojene ekstra profita." Samozadostna enota za enega bi stala 25 000 evrov. Sestavljati bi jih bilo mogoče po modulih. Vsak pa bi imel za obdelavo svojih 1000 kvadratnih metrov zemljišča.

Zakaj sta odšla v Indijo?

Rumina pojasni, da sta se z Dalajem iz Slovenije odmaknila zaradi medijskega linča: "Nismo želeli biti v rumenem tisku zaradi stvari, ki smo jih delali, zato smo spakirali sem." Pravi, da z Dalajem nista želela odgovarjati na trivialna, osebna vprašanja. Prepričana je, da sta se v rumenem tisku znašla, ker nikomur ni bila všeč kombinacija Ali Ena in Mirande Rumina: "Oni so želeli nov Burek, novo Levo sceno, še zdaj jih zanima samo to, ni bilo pa nobenih informacij, razen tega, da odhajava v Indijo - česar sama sploh nisva najavila. To so vsi objavili, od takrat naprej pa nobenega poštenega intervjuja na vse naše delo, ki ga publika niti dobila ni pred nos."

"Slovenija ni bila ravno moja dežela, jaz upam, da bo to postala," doda Rumina. V Indiji z Dalajem ne preživita celega leta, šest do osem mesecev na leto sta v Sloveniji, a tudi tu živita po svojih načelih. "Tudi v Sloveniji si bivališče delimo štirje, prav tako imamo vsi en avto in tako naprej. Živimo po drugih principih in lahko bi rekla, da tudi bolj kvalitetno."

Dalaj se v Indiji trenutno najbolj ukvarja z lesom in čiščenjem vej. "Drugače pa končujem keramiko, velika stvar, kolaž."

Miranda: "Ah, zdaj govori zelo skromno. Dela na veliki keramični inštalaciji okrog hiše, keramika v zgodbi – sever, jug, vzhod in zahod, vsaka stena pa ima svojo zgodbo, ki pa tudi prepreči dežju, da šprica po steni. Veliko slika, tu je začel slikarsko pot, v Indiji ima razstave. Ogromno umetniških del, tudi velikih platen."

Miranda pravi, da bi se moral Zahod od Indije marsičesa naučiti, le tako bo lahko dostojno preživel na temeljih, na katerih stoji: "Ti temelji so zelo visoki in družba je zelo bogata. Slovenija je izjemno bogata dežela, ne glede na recesijo, ne glede na vse, kar tam dejansko ljudje trpijo. Trpijo zato, ker ne znajo zmanjšati svojih potreb in se prilagoditi."