Obiskal bo še Kubo in Ekvador ter se udeležil slavnostnega začetka tretjega mandata nikaragovskega predsednika Daniela Ortege in inavguracije novega gvatemalskega mandatarja Otta Pereza Moline.

Že napoved te turneje je pred dnevi dvignila precej prahu med zahodnimi diplomati v luči polemik o mednarodnih sankcijah proti Iranu in sedanje napetosti v Perzijskem zalivu. Ameriška administracija si Ahmedinedžadov obisk v Latinski Ameriki razlaga kot poskus "obupanega" iskanja zaveznikov izoliranega iranskega režima, hkrati pa latinskoameriške države opozarja, da ni pravi trenutek za prijateljevanje z Iranom.

Ne pozabite na Obamov zakon!

Iranski voditelj je v Caracasu doživel topel sprejem s strani predsednika Huga Chaveza, ki do ZDA goji podobne zamere kot Ahmadinedžad, enako pa tudi voditelji Kube, Ekvadorja in Nikaragve, ki ne pristajajo na ameriško mednarodno policijsko vlogo. Iranski predsednik je nazadnje obiskal Venezuelo leta 2009, tokratni obisk pa je bil prvotno načrtovan za septembra lani, a je bil zaradi Chavezove bolezni prestavljen. Zgodovina iranskih stikov z državami Latinske Amerike sega v prvo polovico minulega stoletja. Ti stiki so se okrepili zlasti po letu 2006, ko je venezuelski predsednik z iranskim režimom vzpostavil politično zavezništvo proti "ameriškemu imperializmu" in povečal trgovinsko menjavo.

Državi sta od takrat do danes podpisali več kot 200 sporazumov o sodelovanju na kulturnem, ekonomskem in finančnem področju ter ustanovili skupno banko. Iran je v Venezueli med drugim investiral v gradnjo stanovanjskih objektov, postavitev tovarn za mlečne izdelke in v proizvodnjo avtomobilov, medtem ko Venezuela Iranu dobavlja naftne derivate. Uradno naj bi bil namen tokratne Ahmadinedžadove turneje širitev in pospeševanje tega sodelovanja. Poleg slovesnega odprtja skupnih projektov in podpisa novih pogodb naj bi se pogovarjali o regionalnih in mednarodnih zadevah, je pred prihodom v Caracas napovedal Ahmadinedžad.

Toda njegova turneja sovpada s kritičnim trenutkom za Iran, ki mu grozijo ostre sankcije mednarodne skupnosti zaradi njegovega domnevnega jedrskega programa in grožnje Teherana z blokado Hormuške ožine. Washington je zato izrazil zaskrbljenost in v dokaj skopi javni izjavi Ahmadinedžadovo turnejo označil za neprimerno ter opozoril peterico držav gostiteljic na posledice, ki bi jih utegnilo imeti njihovo prijateljevanje z Iranom. Po poročanju raznih medijskih agencij so ZDA vlade teh držav seznanile z vsebino novega zakona, ki ga je 31. decembra podpisal Obama, v katerem so predvidene sankcije proti vsaki tuji ustanovi oziroma podjetju, ki bo trgovalo z iransko centralno banko. Vlade teh držav naj bi hkrati zaprosile, naj prepričajo iranskega voditelja, da začne sodelovati z mednarodno skupnostjo.

Vendar pa Washingtonu Venezuele, Ekvadorja in Kube ni uspelo prepričati. Ekvadorska vlada je odkrito zavrnila pritisk ZDA in zahtevala dialog v reševanju spora. Venezuelski predsednik Chavez je ameriške argumente označil za smešne in v svoji nedeljski radijski in televizijski oddaji Halo, predsednik dejal: "Imperij hoče Irance ustaviti, češ da so razvili ne vem kakšno obrambno tehnologijo, kot da jih razvoj jedrske tehnologije v miroljubne namene ogroža."