Ker pa je deželno sodišče v Münchnu zavrnilo zahtevo tožilstva po takšnem varnostnem ukrepu odvzema prostosti, naj bi 36-letnega Boguta, ki je po oceni tožilcev še zmeraj zelo nevaren, Nemčija že kmalu po 15. januarju izročila Sloveniji, kjer bo smel zakorakati na prostost.
Krut zločin, ki se je zgodil 15. oktobra 1993 v Zahodnem parku (Westpark) v Münchnu, je dolgo zgražal nemško javnost, saj je policija več let tavala v temi in ji ni uspelo ugotoviti, kdo je krvoločno umoril 40-letnega arhitekta Konrada Hierla, ko se je ta vračal domov z večernega obiska savne.
Bogut je otroštvo preživel pri svoji babici v Sloveniji, medtem ko so si njegovi roditelji prizadevali urediti zdomstvo v bavarski prestolnici. Ko se je štirileten preselil k njim, je prevzel očimov priimek. V novi domovini se nikoli ni zmogel udomačiti. Po osnovni šoli je prekinil izobraževanje za zidarja in zašel na stranpoti; v njegovi kazenski evidenci so zabeležene obsodbe zaradi tatvin, povzročitev telesnih poškodb in roparskega izsiljevanja. Nemčija je zato leta 1993 izdala sklep o izgonu iz države.
Dekle ga je zavrnilo
A tega ukrepa ni udejanjila. Na dan umora je Bogut prosil svojo 17-letno punco, naj se z njim poroči in se odseli na Hrvaško. Ker ga je dekle zavrnilo, jo je Bogut napadel in pretepel, nato ga je njen oče nagnal iz stanovanja. Besno je odšel v bližnji park in svojo krvoločno jezo sprostil nad neznancem, ki je pritekel mimo. Planil je na Hierla in ga 12-krat smrtonosno zabodel z nožem.
Dve leti pozneje je spet zagrešil hud zločin: Bogut je poskušal vzeti življenje nekemu Turku, nato so ga obsodili na zaporno kazen in zatem izgnali. Bogut se je še prej pohvalil nekemu sojetniku, da je bil Turek njegova druga žrtev. Ko so to izvedeli nemški pravosodni organi, so za osumljencem izdali mednarodno tiralico, na podlagi katere so ga novembra 1997 v hrvaškem Pirovcu aretirali in ga leto zatem izročili Nemčiji.
Primer Bogut se je zavlekel v enega izmed najdaljših sodnih postopkov v zgodovini Bavarske. Čeprav je vseskozi zanikal krivdo, ga je nemško sodišče leta 1999 obsodilo na šest let in deset mesecev zapora. Obsodba, v kateri je senat zapisal, da je bil Bogutov edini motiv morjenje, se je selila po vseh sodnih instancah, saj je bilo sporno, ali mu sodijo kot mlajšemu polnoletniku ali kot odraslemu. Nazadnje je obveljala ocena, da je bil v času umora njegova osebnost še v fazi dozorevanja. Po pritožbah tožilstva je sodišče leta 2003 podaljšalo kazen na 10 let zapora, kar je največ po nemški mladinski zakonodaji. Dejansko so jo podaljšali na 13 let, ker k omenjeni kazni niso prišteli tistih let, ki jih je že preživel v priporu.
Kazen se je iztekla maja 2010. Vendar je Bogut ostal za zapahi zaradi zahteve tožilstva po varnostnem ukrepu. Nemčija namreč pozna institut, s katerim lahko najbolj nevarne obsojence tudi po pretečeni kazni zadržijo za rešetkami. Ta institut se je sicer uporabljal redko, z njim pa so pot na svobodo preprečevali predvsem posiljevalcem in pedofilom. Zaradi razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice so Nemci morali umakniti ta institut in so sprejeli novi zakon, s katerim lahko po prestani kazni nekatere okolju nevarne obsojence premestijo na forenzične oddelke psihiatrije, vendar izključno na podlagi ustreznih izvedenskih mnenj.
Ni dovolil, da ga pregleda psihiater
Ker Bogut nikoli ni dovolil, da bi ga pregledal psihiater, je moralo sodišče v tem postopku zaslišati več prič, med drugim upokojenega kriminalista Josefa Wilfinga, ki je vodil preiskavo umora. Po njegovi oceni je Bogut človek brez empatije, je oseba, ki se je vsi bojijo in ki je vsega zmožna. Na podlagi izjav prič so izvedenci spisali več mnenj, ki Boguta označujejo kot sekundarnega psihopata s težko osebnostno motnjo in nagnjenostjo k prestopništvu. Kriminološki izvedenec pa je ocenil, da pri Bogutu obstaja veliko tveganje ponovitvene nevarnosti. Kljub temu je deželno sodišče v Münchnu oktobra lani izdalo sklep, v katerem je vztrajalo pri stališču, da ni mogoče ovrednotiti zadostno visokega tveganja ponovitvene nevarnosti, ki jo za pridržanje po prestani kazni določajo merila nemškega ustavnega sodišča.
Tožilstvo je zahtevalo revizijo postopka, Bogut pa je ostal v priporu, saj so mu na istem sodišču sodili še zaradi razžalitve. V sodnem postopku zaradi pisemskih groženj, ki jih je iz zapora pošiljal svoji nekdanji punci, je namreč žalil sodnico porotnico, zabrusil ji je, da je "kurba". Ker bo 15. januarja odslužil tudi to kazen, revizija postopka pa je bila neuspešna, bodo Boguta Nemci v kratkem izgnali v Slovenijo.
