Na naša vprašanja so odgovarjali Janez Matos (popis črnih odlagališč), Polonca Štritof (predstavnica Ekologov brez meja) in Jaka Kranjc (manjša poraba plastičnih vrečk).
Katere projekte pripravljajo Ekologi brez meja v prihodnjem letu?
Poleg projekta Očistimo Slovenijo 2012, s katerim se bomo od januarja do aprila ukvarjali prioritetno in nam bo vzel večino časa, bomo intenzivno delali tudi na obstoječih ozaveščevalnih projektih: Eko-koncept, Tovarna Dela - Tekstil in Vrečka na Vrečko, želimo si tudi vzpostaviti mrežo, ki bi povezala vse organizacije in društva po Sloveniji, ki so aktivni na področju okolja, pripravljamo pa še kako presenečenje.
Ali pri projektu Očistimo Slovenijo 2012 pričakujete enak odziv kot aprila leta 2010?
Naš cilj je seveda ponovno prebuditi energijo, ki se je ustvarila v Sloveniji pred akcijo 2010 in jo preseči. Zavedamo se, da je to je gromozanski izziv, vendar vedno segamo po nemogočem. Verjamemo v Slovenijo in njene prebivalce. Projekt lahko uspe še bolje, zares zadovoljni pa bomo lahko samo takrat, ko bomo postali država brez divjih odlagališč oz. država odgovornih potrošnikov ter porabnikov izdelkov.
Bo projekt Očistimo Slovenijo 2012 potekal na enak način kot njegov predhodnik ali bo kaj drugače?
Projekt tokrat poteka v sklopu svetovnega civilnega gibanja World Cleanup 2012, ki ima cilj od marca do septembra v enodnevnem čiščenju države združiti 300 milijonov prostovoljcev iz več kot 100 držav sveta. Trenutno priprave nanj potekajo v 83 državah sveta, tudi v Sloveniji.
Bo to zadnja akcija Očistimo Slovenijo? Vaš cilj je bil namreč samo poslati sporočilo in težavo nato rešiti trajnostno. Menite, da vam je uspelo?
Upamo, da bo zadnja v tej obliki vsaj za nekaj let. Čeprav srčni prostovoljci s skupnimi močmi lahko tudi v enem dnevu naredimo ogromno, gašenje požarov ni trajna rešitev in treba je delati na preventivi. Zato je že prejšnja akcija imela velik poudarek na informiranju in ozaveščanju, tokrat pa bomo to z dodatnimi ozaveščevalnimi aktivnostmi še bolj poudarjali in stopnjevali. A tudi to ne bo dovolj za dokončno rešitev, saj trajno spreminjanje navad ne poteka tako hitro, pa tudi sistemskih in strateških težav nam ne manjka. Vsekakor pa bomo na tej fronti vztrajali in ne bomo popuščali, dokler se stvari ne uredijo. V veliko spodbudo so nam odzivi ljudi, ki poročajo o tem, da se tudi zaradi naših prizadevanj zadeve premikajo na bolje.
Kakšen je odziv javnosti na projekt popisa črnih odlagališč?
Odziv prostovoljcev je dober. V lanskem letu smo spomladi organizirali splošen pregled vseh odlagališč, ki so bila do tedaj vpisana v register divjih odlagališč. S preko 400 prostovoljci smo jih pregledali okoli polovico. Od pomladi do konca leta so prostovoljci prijavili še okoli 1000 odlagališč, ki prej še niso bila popisana. V prihodnjih tednih bomo, tako kot pred dvema letoma, znova zaprosili občane, naj prijavijo čim več odlagališč, da jih bomo lahko očistili v veliki čistilni akciji. Do marca torej pričakujemo še nekaj tisoč novih vnosov.
Strokovna javnost sicer projekt izdelave registra divjih odlagališč toplo pozdravlja. Register smo od lanskega leta še dopolnili, tako da je sedaj za vsako odlagališče, ki je vpisano, izdelana ocena njegove nevarnosti, odlagališče pa se tudi uvrsti v vrsto glede na nujnost čiščenja. Tudi inšpekcije uporabljajo register pri svojem delu - državna inšpekcija je v lanskem letu 90 odstotkov svojega dela na področju divjih odlagališč opravila na podlagi podatkov našega registra, kar je vsekakor svojevrsten uspeh.
V okviru projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu! ste očistili tudi nekaj črnih odlagališč. So se ta na zemljevidu ponovno pojavila ali ne?
V okviru akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! smo čistili okoli 7000 odlagališč. Veliko divjih odlagališč je ostalo očiščenih, velik občin je sprejelo vrsto ukrepov, ki pomagajo pri ohranjanju stanja. Nekatera pa so se seveda tudi znova pojavila in potrebujejo strožji nadzor. Nelegalnega odlaganja v Sloveniji še nismo odpravili. Še vedno se pojavlja in to predvsem na določenih mestih. Potrebno je ugotoviti, kje ta mesta so in nadzor usmeriti tja, s tem pa se bo tudi močno povečala učinkovitost dela inšpektoratov. Za to pa potrebujemo redne popise divjih odlagališč. Cilj našega društva je, da ustanovimo ekipo, ki bo redno pregledovala vnose v registru divjih odlagališč in s tem odkrivala kritična mesta, kjer se odlaganje ponavlja. Ker je s tem ogromno dela, vsega ne moremo opraviti s prostovoljci, zato čakamo na primeren razpis za evropska sredstva ali drug način financiranja.
