Sicer pa smo včeraj v tiskani izdaji Dnevnika poročali o nenavadnih argumentih enega od sodelavcev civilne iniciative, ki smo jih predvčerajšnjim posneli na stojnici, kjer poteka zbiranje podpisov za referendum o družinskem zakoniku.

Zbiralec podpisov, ki je občanki dejal, da bi novi družinski zakonik pravico do otrok podelil celo bratu in sestri, se je medtem že opravičil, češ da "ni dobro slišal". Za nepremišljene besede svojega sodelavca se je opravičil tudi Aleš Primc, ki je še zatrdil, da je šlo za osamljen primer in da so drugi prostovoljci na več sto stojnicah po Sloveniji podpise zbirali korektno.

Odzvala se je varuhinja človekovih pravic

Na naš posnetek se je odzvala varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik. Ocenjuje, da posnetek kaže in dokazuje, da zbiranje podpisov za referendum o družinskem zakoniku temelji tudi na neresnicah in polresnicah, kar pomeni zavajanje morebitnih podpornikov referenduma in nikakor ni dobra popotnica za pričakovano predreferendumsko kampanjo.

Varuhinja zato poziva vse, ki sodelujejo pri zbiranju podpisov in ki bodo sodelovali v bližajoči se referendumski kampanji, da govorijo in pišejo le o tem, kar v resnici piše v družinskem zakoniku, o katerega uveljavitvi se bomo volilci izrekali na referendumu, če bo razpisan. Državljankam in državljanom pa priporoča, naj se sami prepričajo o vsebini zakonika in si poiščejo verodostojne informacije, ter jih poziva, naj bodo v razpravah z drugače mislečimi strpni in spoštljivi.

Legalnost podpisa lahko izpodbija samo podpisnik

Zbiranje podpisov še ne spada v referendumsko kampanjo, zato tega zakon o predvolilni kampanji in zakon o referendumu ne urejata. Vprašanje je, ali je podpis za razpis referenduma, ki je pridobljen z neresnično izjavo oziroma z lažjo, sploh legitimen.

"Legitimnost tako pridobljenega podpisa je zagotovo sporna, nekaj drugega pa je legalnost takšnega podpisa," je povedal prof. dr. Igor Kaučič, predavatelj na pravni fakulteti v Ljubljani in poznavalec referendumske zakonodaje. "Zavajanje je dokaj pogosto, ne le pri referendumih, tudi pri volitvah, in tukaj žal ni mogoče veliko storiti, razen apelirati na tiste, ki vodijo kampanjo in nagovarjajo volilce, da jih ne smejo zavajati," je razložil Kaučič in dodal, da to področje ni neurejeno le v Sloveniji, temveč tudi po svetu, in da to ni nič posebnega. "Govoriti resnico, pošteno nagovarjati volilce, ne zavajati, to so splošni standardi, ki bi jih moral spoštovati vsak, sankcije pa so praktično neizvedljive, vsaj po mojem mnenju."

Zavajanje pri zbiranju podpisov bi lahko teoretično uveljavljal le tisti, ki je bil zaveden, še pravi Kaučič. "Če je gospa, ki ste jo posneli, dala podpis za referendum, pa je bila zavedena in ga v nasprotnem primeru ne bi dala, lahko s posebno tožbo uveljavlja zavajanje. A to je uresničljivo bolj teoretično kot praktično," je še povedal Kaučič.

Res pa je, da ima vsak možnost sam pregledati zakon in se prepričati, ali res vsebuje določene odločbe. Vendar se je v tem primeru verjetno zelo malo tistih, ki so podpis oddali, natančno seznanilo s celotnim zakonom, meni Kaučič.

Podobno meni tudi prof. dr. Miro Cerar. "Pravo ne sankcionira tovrstnih zmotnih ali zavajajočih izjav, kajti vsak državljan se lahko sam seznani z veljavnimi predpisi in - kar je v tem primeru pomembno - z že sprejetim zakonom ter z vsebino vložene referendumske pobude in tako preveri, ali navedbe, ki jih drugi širijo v javnosti, držijo ali ne. Protipravno in kaznivo pa bi bilo, če bi kdo državljana prisilil, da odda svoj podpis v podporo referendumski pobudi," je navedel Cerar.