S tem je mišljeno predvsem spodbujanje nakupa kotlov na lesno biomaso in optimizacija ogrevalnih, hladilnih, klimatizacijskih in prezračevalnih sistemov. V Skupnosti socialnih zavodov so na potrebo po tovrstni obnovi domov za starejše opozarjali že dlje časa, zato so razpisa veseli, je povedal predsednik upravnega odbora skupnosti mag. Boris Koprivnikar.
Na javni razpis je prispelo 32 vlog, zaradi omejenih sredstev za sofinanciranje je bilo po ministrovih besedah izbranih 20 domov za starejše, ki bodo skupno prejeli 19,4 milijona evrov. Upravičenci bodo morali vsa dela in aktivnosti končati najpozneje do konca prihodnjega leta. "To je dobra novica za domove in sredi krize gradbeništva," je prepričan Svetlik.
Potrebovali bi dodaten denar
Energetsko stanje slovenskih domov za starejše je zelo slabo, že dlje časa opozarjajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Temeljni pogoj za prijavo na razpis je bil torej po besedah Koprivnikarja ta, da se s projektom obnove zagotovi velik prihranek za stroške energije. Evropska merila zahtevajo, pravi, da denar iz razpisa lahko dobijo projekti, ki pri ocenjevanju zberejo vsaj 40 točk. A pri nas je bilo po njegovem denarja tako malo, da so brez deleža za obnovo iz razpisa ostali celo domovi z več kot 70 točkami.
Koprivnikar pravi, da so izpadli projekti praviloma manjših vrednosti. Zato se tako na ministrstvu kot v skupnosti trudijo, da bi zanje dobili dodaten denar. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da bodo dodatna sredstva predvidoma na voljo že letos spomladi. "Z manjšimi vlaganji bi prišli do precejšnjih učinkov," opozarja Koprivnikar. Obnove preostalih domov, ki so se na razpis prijavili in bi potrebovali manj denarja za obnovo, pa bi se morale začeti kmalu, sicer projekti, s katerimi so se prijavili in so z njimi imeli tudi stroške, ne bodo več veljavni.
Za boljše navade zaposlenih in stanovalcev
Na omenjenem razpisu dobrih 17 milijonov evrov prispeva EU iz kohezijskega sklada, za izvedbo razpisa pa je odgovorno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Sredstva so namenjena za projekte energetske sanacije domov za starejše, katerih ustanovitelj je država in ki so v pristojnosti ministrstva za delo ter opravljajo socialnovarstveno dejavnost. Takšni domovi so lahko v projektih predvideli energetsko sanacijo ovoja stavb, torej za toplotno izolacijo fasad, toplotno izolacijo podstrešja ter zamenjavo oken, kot tudi sanacijo energetskih sistemov (sanacija ogrevalnih, hladilnih, klimatskih in prezračevalnih sistemov, vgradnja kotlov na lesno biomaso, toplotnih črpalk ter solarnih sistemov, izkoriščanje odpadne toplote za ogrevanje ipd.), so navedli v SVLR.
Znano je, da so pred časom v skupnosti energijsko učinkovitost domov za starejše temeljito analizirali. Ugotovili so, da so predvsem starejši objekti močno podvrženi energijskim izgubam. A varčni glede na rezultate analize niso niti novejši domovi, saj imajo ljudje v njih različne navade, ukrepe in podobno. Zato so se v okviru mednarodnega projekta tako zaposleni kot stanovalci tudi izobraževali, kako bolj smotrno porabljati energijo. Svojo porabo lahko tudi redno nadzorujejo s posebnim sistemom in jo primerjajo z drugimi domovi, je pojasnil Koprivnikar.