Tik pred aretacijo je Basbug včeraj na sodišču v Carigradu pričal kot osumljenec v preiskavi o domnevni spletni kampanji s ciljem diskreditacije vlade. Vojaški častniki naj bi vzpostavljali spletne strani, prek katerih so širili protivladno propagando in skušali destabilizirati državo. Basbuga so nato prepeljali v zapor v mestu Silivri blizu Carigrada, kjer so zaprti tudi preostali domnevni člani mreže Ergenekon - poleg predstavnikov vojske tudi številni novinarji, akademiki in politiki. Med njimi so številni odkriti nasprotniki sedanje vlade, zato opozicija že ves čas opozarja, da gre v resnici za maščevanje vladajoče Erdoganove Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), ki želi okrepiti vlogo islama v sicer sekularni Turčiji.
Zgolj miti?
Ergenekon je ime, ki so ga v Turčiji pripisali domnevni tajni ultranacionalistični organizaciji, ki se razglaša za kemaliste - čuvarje dediščine Kemala Atatürka. Zarotniška skupina naj bi si ga izbrala iz poimenovanja mitološke doline v gorovju Altai v srednji Aziji, njeno skrivno delovanje pa so primerjali z operacijo Gladio v zahodni Evropi, ki je za časa hladne vojne prek vojaške strukture Nata vplivala na postavljanje in odstavljanje tamkajšnjih vlad.
Do lanskega aprila so turške oblasti priprle več kot 500 ljudi, skoraj 300 med njimi pa so jih tožilci povezali s teroristično organizacijo Ergenekon, ki naj bi bila v zadnjih treh desetletjih povezana z vsemi nasilnimi dejanji v državi. Kakšno neposredno zvezo z omenjeno organizacijo ima Basbug, ni jasno, obtožen pa je, da si že od leta 2003 prizadeva za zrušitev Erdoganove vlade. Turška televizija NTV je med drugim tudi objavila njegov komentar, da je naravnost tragikomično obsojati nekoga, ki je poveljeval močni turški vojski, da si v ozadju sestavlja nekakšno teroristično skupino.
V zadnjih štirih letih se je v priporu znašlo več najvišjih turških časnikov, obtoženih zarotniške dejavnosti. Generala Basbuga so kot kolovodjo zarote priprli šele včeraj, pred njim pa so obračunali še z drugimi visokimi častniki. General Hasan Igsiz naj bi lani prevzel poveljevanje kopenski vojski, a so ga zaradi zarotništva spravili za zapahe avgusta lani. Že julija 2010 je ista usoda doletela nekdanjega poveljnika turške vojske generala Cetina Dogana. Njegov naglavni greh je bila vojaška vaja "kovaško kladivo" leta 2003, za katero še vedno ni jasno, ali je bila namenjena umirjanju političnih nemirov na splošno ali pa, kot trdi Erdoganova vlada, vojaškemu udaru proti njej.
Odmev kovaškega kladiva
Kovaško kladivo je v pripor pospravilo tudi bivšega poveljnika turške mornarice Ozdena Orneka, obtožnico pa naj bi si spisal sam v osebnem dnevniku, v katerem je opisoval akcijski načrt vojaškega prevrata. Do dnevnika so se leta 2007 dokopali časopisi, ni pa še jasno, ali gre za resnične admiralove zapise ali zgolj ponaredek. Seznam priprtih časnikov je še mnogo daljši, obtožbe pa zvečine enake, namreč poskusi rušenja oblasti Erdoganove Stranke za pravico in razvoj, ki ne skriva svojih islamističnih korenin. Turška vojaška elita sicer ne skriva, da ne podpira zmernih islamistov na oblasti, ta pa procese proti vojaškemu vrhu upravičuje z delovanjem pravne države.
Precejšen del javnosti ni na strani vladajoče stranke, saj ocenjuje, da postavlja pod vprašaj institucijo, ki je varuh sekularne države, poleg tega pa se pod njenim udarom niso znašle samo razgrete generalske glave, ampak tudi mnogi intelektualci, zaradi česar se majejo tudi turške demokratične pridobitve.
