S prekinitvijo te "tradicije" so prišla razmišljanja o dokončnem političnem zatonu, ki ga je najbolj simbolizirala prav smrt Teda Kennedyja, enega najbolj izpostavljenih senatorjev sodobne ameriške politike. Toda ta prekinitev morda ne bo trajala dolgo. V četrtek se je zgodila "četrta politična generacija Kennedyjev", ko je Joseph P. Kennedy III. napovedal, da se bo novembra potegoval za sedež kongresnika v okrožju zvezne države Massachusetts, ki je bila vedno njihova trdnjava.

Kandidat v okrožju, kjer ni nikoli živel

Enaintridesetletni vnuk ubitega Roberta Kennedyja je ustanovil odbor, ki bo ugotovil, kakšne so njegove možnosti na volitvah. Ustanovitev takšnega odbora je v ZDA običajna praksa potencialnih političnih kandidatov. A dvomov pri Kennedyju niti ni. Iz njegovih krogov so časniku Boston Globe povedali, da je odločitev že padla in da bo v dveh tednih odstopil s položaja okrožnega tožilca. Potegoval se bo za sedež, ki se bo izpraznil s politično upokojitvijo demokrata Barneyja Franka, enega najbolj vplivnih kongresnikov, ki je strokovnjak za finančna vprašanja in najbolj izpričan istospolno usmerjen politik v ZDA (ko je posebni preiskovalec Kenneth Starr leta 1998 objavil poročilo o aferi predsednika Billa Clintona z Monico Lewinsky, je Frank dejal, da ga ni mogel prebrati, ker je v njem preveč heteroseksualnega seksa).

Med razlogi za Frankovo upokojitev so tudi nove meje njegovega volilnega okrožja, ki so zdaj zarisane tako, da bo zmaga dosti težja. Zato mladega Kennedyja čaka precejšen izziv, sploh ker je v politiki novinec, povrhu ni nikoli živel v okrožju, kjer bo kandidiral, ampak se bo tja preselil šele sedaj. V ZDA imajo za takšne politike slabšalno besedo carpetbagger, ki označuje priseljenega političnega oportunista, izvira pa še iz časov, ko so se severnjaki po državljanski vojni priseljevali na jug. Zato pa bo Kennedy lahko izkoristil številne povezave z vplivnimi krogi, finančno premoženje rodbine in tudi ime, ki mu vnaprej zagotavlja prepoznavnost.

Prvi up nove generacije Camelota

Joseph P. Kennedy III. je diplomiral na Harvardu, bil prostovoljec v programu Peace Corps, vladi Vzhodnega Timorja je svetoval v boju proti revščini, sodeloval je v več programih pomoči otrokom in mladostnikom, bil kapetan univerzitetne ekipe v lacrossu in tekoče govori špansko, piše na spletni strani okrožnega tožilstva v Middlesexu. Njegov vstop v politiko, če mu seveda uspe, bo predstavljal četrto generacijo Kennedyjev. Njegov praded Joe je bil dve leti veleposlanik v Londonu v času predsednika F. D. Roosevelta. Bil je mož s številnimi političnimi povezavami in ambiciozni oče, ki je upravljal družinsko politično kadrovanje. Drugo generacijo so od njegovih devetih otrok najbolj vidno predstavljali ubiti predsednik John F. Kennedy, Robert Kennedy, ki so ga ubili med predsedniško kandidaturo, in senator Edward. Med njihovimi otroki, torej v tretji generaciji, ni nihče politično prišel tako daleč, čeprav sta bila dva zvezna kongresnika. A ko se je Edwardov sin Patrick Joseph Kennedy II. odločil, da se ne bo vnovič potegoval za položaj in se mu je mandat januarja lani iztekel, so Kennedyji ostali brez predstavnika v visoki washingtonski politiki prvič po 65 letih. Zdaj je njihov novi up Joseph, ocene o tem, kaj njegova kandidatura pomeni za politično dinastijo Kennedy, pa so v ZDA različne. Ameriški mediji navajajo analitike, ki trdijo, da je družina Camelot, kot pravijo Kennedyjem, v očeh javnosti izgubila nekdanji sijaj. Drugi ocenjujejo, da se ameriška kraljeva družina, kot so ji tudi rekli, politično postavlja na noge z novo generacijo. Največ bo pač odvisno od tega, kako daleč bo uspelo pririniti Josephu P. Kennedyju III. in morda še kakšnemu njegovemu sorodniku istega priimka ter kakšen pečat bo pustil v političnem življenju Amerike.