Prvi mož sindikata GSEE Jianis Panagopulos je pojasnil, da so se pogovori osredotočili na vprašanje konkurenčnosti na trgu dela. Ob tem je vztrajal, da se sindikati o nacionalnem dogovoru o plačah, ki med drugim določa minimalno plačo pri dobrih 750 evrih in posebne dodatke ob počitnicah, bolj poznane kot 13. in 14. plača, ne bodo pogajali.
Sindikat GSEE namreč zastopa predvsem zaposlene v zasebnem sektorju. Javnim uslužbencem so dodatni dve plači že oklestili v okviru varčevalnih ukrepov.
Na drugi strani je prvi mož grškega podjetniškega združenja Dimitris Daskalopulos že pred pogovori dejal, da si bodo delodajalci na vsak način prizadevali, da bi se izognili spremembam minimalne plače. A je hkrati dodal, da je potrebno najti načine za krepitev zaposlovanja in konkurenčnosti, kar zadeva tudi stroške dela.
Preberite še: Grčija zagrozila z izstopom iz evra
Grčija je že več let ujeta v recesiji, nad vodo pa se je obdržala s pomočjo 110 milijard evrov vrednega posojila držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v letu 2010. V zameno so morale Atene pristati na številne ostre varčevalne ukrepe.
Mednarodni posojilodajalci so državi oktobra odobrili nov paket pomoči, a se Atene o ključnih delih programa še pogajajo. Predvsem ostaja vprašanje, pod kakšnimi pogoji bodo Grčiji del dolga odpisali zasebni vlagatelji. Inštitut za mednarodne finance, ki vodi pogajanja o prestrukturiranju dolga v imenu grških zasebnih upnikov, je v torek razkril, da so v zadnjih dneh v pogajanjih dosegli napredek.
O drugem paketu pomoči pa se bodo Atene pogajale tudi s strokovnjaki IMF, Evropske centralne banke (ECB) in EU - t.i. trojke - ki se v državo vračajo 16. januarja. Med drugim so te inštitucije Atene prosile, da pregledajo plačne dogovore v zasebnem sektorju, po navedbah nekaterih virov pa naj bi pri tem zelo odločno vztrajale tudi v skorajšnjih pogajanjih.
