"Če bi bili ljudje absolutno zadovoljni s seboj in s tem, kar imajo, kapitalizem ne bi imel več nikakršnega trga za ekspanzijo. Dandanes se namreč ne trguje več le z objekti, ampak tudi z idejami, kaj je sreča, zadovoljstvo ali užitek." Renata Salecl, psihoanalitičarka in raziskovalka, o tem, kdaj lahko pričakujemo razpad sedanjega družbenega reda.

"Močno sem si želel izvedeti kaj več o nekdanji slovenski glasbi in zgodovini festivalov. Ko sem sčasoma ugotovil, da knjige o tem ne obstajajo in da ni prav dosti ljudi, ki bi mi znali kaj povedati, sem moral radovednost pač potešiti sam." Marco Mosca, profesor iz Bologne, o razlogih nastanka prve knjige o zlatih letih slovenske popevke (izšla je v italijanskem jeziku).

"Navadili so nas, da se prilagajamo najbolj neumnemu članu skupnosti, češ, moramo znižati kriterije, da se bomo vsi razumeli. Ne, mi moramo najmanj sposobnega ali najbolj lenega prebivalca prisiliti, da gre z nami, da torej stori korak naprej." Jani Kovačič, kantavtor in filozof, o tem, da dobra glasba ni namenjena samo genijem.

"Kolikor mi je znano, smo bili 'demokratom' hujši trn v peti kot komunistom." Sale Veruda, kitarist hrvaškega punk'n'roll benda KUD Idijoti, o bolečinah v različnih družbenih sistemih.

"V Avstriji imam sloves poznavalca žensk, to pa zato, ker se poglabljam v način, kako razmišljajo." Daniel Glattauer, avstrijski pisatelj, o tem, kako je napisal romaneskno uspešnico Vsakih sedem valov.

"Na inštitutu se ne ukvarjamo s popularno glasbo, malce z levim ušesom pa vendarle sledimo, kaj se na tem področju dogaja, in se včasih tudi zgražamo." Metoda Kokole, doktorica muzikoloških znanosti in predstojnica Muzikološkega inštituta pri ZRC SAZU, o tem, kaj si muzikologi mislijo o slovenski popularni glasbi.

"Do nedavnega sem bila ponosna na svojo izbrano državo. Ponosna sem bila na to, da je v njej možno, da je na javnem razpisu za direktorja izbran nekdo, ki je v Slovenijo prišel pred enajstimi leti, je ženska, še nima 35 let in je politično neopredeljen, samo zato, ker se je dokazal po strokovni plati in je pripravljen trdo delati. Žal sem po desetih mesecih tožb, izsiljevanja in političnih igric precej razočarana." Ivana Djilas, v Srbiji rojena gledališka režiserka in nesojena direktorica Prešernovega gledališča Kranj, po tistem, ko so kranjski mestni svetniki sprejeli sklep o ponovitvi celotnega razpisnega postopka za direktorja.

"Novomeški Zid objokovanja je zgrajen iz ledenih kock in se bo s približevanjem toplejših temperatur sam od sebe stopil, razjokal - ter tako za nas naredil tisto, kar sicer skrivamo in česar ne želimo početi v javnem prostoru." Janez Janša, interdisciplinarni umetnik, o svoji instalaciji in interpasivnosti.

"Škoda, da se z ravnateljem obračunava na takšen način; to, zaradi česar ga odstavljajo, so po mojem mnenju vendarle banalne stvari. Po drugi strani pa je res: višje kot si, večji zgled moraš biti. Bolj si izpostavljen, bolj te opazujejo." France Arhar, predsednik sveta SNG Drama Ljubljana, o nezglednosti nekdanjega ravnatelja Drame Iva Bana.

"Morda včasih res šokiram občinstvo, toda menim, da mene bolj šokira družba, kot lahko jaz šokiram njo, saj še vedno ne prikazuje stvari takšnih, kot v resnici so." Jan Fabre, belgijski umetnik in kurator festivala Exodos, o stvarnosti.

"Vesoljska znanost je bila doslej predvsem v domeni zabavne industrije in militaristične logike, nas pa ne zanima komercializacija, temveč kulturalizacija vesolja!" Dragan Živadinov, gledališki režiser, o tem, kaj vesolje v resnici potrebuje.

"Prve zažgane smetnjake in napad na parlament sem doživel šele pred kratkim, v zadnjih demonstracijah mladih." Tone Stojko, fotograf, o "komornih" fotografijah študentske pomladi leta 1968.

"Nič ne more spremeniti človekovega mnenja. Prepričana sem, da so v ljudje v osnovi togi. Ne spreminjajo se, razen če se jim ne pripeti neka pomembna izkušnja, ki jim spremeni vse življenje." Lindy Davies, britanska gledališka režiserka, o tem, ali gledališče lahko spremeni človeka.

"To ni pesimizem, to je realnost." Damir Avdić, glasbenik, o upravičenosti njegovega vzdevka "pesnik pesimizma".

"Kdaj je razpadla Jugoslavija? Takrat, ko se je Tito odločil, da bo imel tri kinooperaterje: enega v Srbiji, enega na Hrvaškem in enega v Sloveniji." Dušan Makavejev, filmski režiser, o vezeh med umetnostjo in politiko.

"Razlog, zaradi katerega sem postal umetnik, je ta, da nikoli nisem želel delati. To je zame še vedno velika motivacija: biti sposoben delati nekaj popolnoma nekoristnega in obenem neodgovornega." Matias Faldbakken, norveški pisatelj in vizualni umetnik, o pametni izbiri poklica.

"Zdi se mi, da smo prešli v 'superspecializirano' družbo, v kateri smo izgubili stik z materialom in delom z rokami, kamor spada tako gradnja hiše, šivanje gumba, gojenje zelenjave ali pospravljanje stanovanja. Specializacija sicer prinaša veliko unikatnega znanja, toda odnaša veliko splošnih, a pomembnih sposobnosti posameznika." Polonca Lovšin, intermedijska umetnica, o pozabljenih spretnostih.

"Časi so znova punkerski, samo punk ni več tisto, kar je bil nekoč." RV Maček iz punk skupine Buldogi o nagovarjanju sedanjosti.

"Povečini skušamo tekste iz latinščine prevesti tako, da jih bo v današnjem kontekstu razumel moderni bralec, in se ne obremenjujemo pretirano s tem, kako naj bi jih razumeli stari Rimljani." Nada Grošelj, prevajalka in dobitnica Sovretove nagrade, o prevajanju iz mrtvega jezika.

"Uravnotežiti bi morali potrebo imetnika avtorske pravice, da od svojega dela živi, ter pravico uporabnika, da do dela dostopa po pravični ceni." Alan Williams, britanski odvetnik, o avtorskih pravicah v digitalni dobi.

"Blizu mi je ideja, da doma sploh ni, temveč vsi plujemo in si ustvarjamo majhna mentalna zatočišča. Lahko izbirate in to je kraljevska svoboda - svoboda reveža in nomada." Dubravka Ugrešić, pisateljica, o nesmiselnosti (zlasti nacionalne) identitete.

"Razumem, da sodobna poezija marsikomu ni blizu, toda naš festival pritegne enako število obiskovalcev kot pop ali narodnozabavni koncerti." Jelka Ciglenečki, direktorica festivala Dnevi poezije in vina, o pridobivanju denarja iz javnih virov.

"Mnogi se raziskovanja lotijo že z nekimi domnevami in prepričanji, ki se jih nato težko znebijo; če bo nekdo hotel v portretu Mona Lize videti moškega, ga bo pač našel." Alessandro Vezzosi, soavtor dela Neskončni Leonardo, o množici različnih interpretacij da Vincijevih del.

"Tomaž Šalamun je v osemdesetih letih veljal za zvezdo, ki bi jo lahko primerjali z Bobom Dylanom. Šalamun je bil takrat simbol Ljubljane, nekega svobodnega sveta in tiste umetnosti, za katero si je prizadevala moja generacija." Ivica Buljan, gledališki režiser, o časih svoje mladosti.

"Že s plačevanjem zdravstvenega zavarovanja se ubijam. Glede penzije pa: skladatelj ne gre v pokoj. Moj veliki vzornik je Elliott Carter, ki jih šteje 103 in še zmerom komponira." Elliott Sharp, ameriški skladatelj in glasbenik, o socialni varnosti tamkajšnjih umetnikov.

"Finančni sektor je postal neke vrste metafizična nadstavba. Če je realni sektor tisti, ki iz dejanskih virov proizvaja nekaj realnega, je finančni sektor metafizičen prav zato, ker je v njem edina realna stvar denar, iz katere kuje denar." Rüdiger Safranski, nemški filozof, o življenju na kredit.

"Pesnik mora biti pri nas po družbenem izročilu družbeno angažiran. Šele potem ga upravičeno pišemo z velikim P." Primož Čučnik, pesnik in Jenkov nagrajenec, o kriterijih za umestitev v kanon.

"Kamera me je na začetku bolj spominjala na grizlija, ki pride k tebi in te ovohava. Zdaj vem: če se ga bojiš, si v riti, če pa ne, si zmagal." Vlado Novak, igralec, o razlikah med delom v gledališču in pri filmu.

"Značilno zame z mojim menjavanjem krajev je stalno iskanje drugega. Zato mi je všeč dvojina, ki je lep gramatični instrument." Anunciada Fernández de Córdova, pesnica in španska veleposlanica v Sloveniji, o selitvah in slovnici.