Nova zakonodaja ureja pravico do otroškega dodatka, do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije, znižanje plačila za programe vrtcev, subvencioniranje malice za učence in dijake, kosila za učence in prevozov za dijake in študente. Nadalje ureja oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev, določa prispevek k plačilu pravic družinskega pomočnika in subvencijo najemnine. Ureja tudi pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe in pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Vse te pravice se po novem uveljavljajo po določenem vrstnem redu na enotni vlogi in na enem mestu, opozarjajo na ministrstvu za delo.
Pristojni center za socialno delo postaja enotna vstopna točka za uveljavljanje pravic. Vloga, s katero je možno pravice uveljavljati, pa je na voljo v knjigarnah, na centrih za socialno delo in na spletni strani ministrstva (www.mddsz.gov.si).
Premoženje je dobilo odločilno vlogo
Decembra so centri za socialno delo prejeli okoli 70.000 vlog, ocenjuje sekretarka skupnosti Darja Kuzmanič Korva. O vseh oddanih vlogah in o tistih, ki jih morajo centri preveriti po uradni dolžnosti, morajo čim prej odločiti. Kako hitro bo potekalo odločanje, ni odvisno le od delovanja informacijskega sistema, ki bo povezoval več kot 40 baz podatkov 24 inštitucij, opozarjajo tako na centrih kot na ministrstvu. Odločanje bo odvisno tudi od tega, kako popolne in pravilne so vse baze, ki se povezujejo in strokovnim delavcem nudijo podatke.
Sicer pa po besedah Kuzmanič-Korvove večjih težav zadnje dni decembra, če odštejemo gnečo, na centrih ni bilo. Vloge (največ jih je bilo za uveljavljanje znižanja plačila vrtca) so sprejemali in jih pomagali izpolnjevati tudi zaposleni na centrih z drugih področij. Največ vprašanj pa so imeli uporabniki v zvezi s premoženjem - tistim, ki se upošteva pri izračunu, in tistim, ki bi se v primeru izplačane denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka po novem omejilo.
Premoženje torej sodi med bistvene novosti nove socialne zakonodaje, in sicer njegovo upoštevanje (poleg dohodkov) pri odločanju o pravicah. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve opozarjajo, da se upošteva vse premično in nepremično premoženje. In sicer nepremičnine, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika ter drugo premično premoženje.
Državna pokojnina po novem socialnovarstveni prejemek
Po novem se tako državna pokojnina in varstveni dodatek prenašata med socialnovarstvene prejemke. Državne pokojnine kot samostojnega prejemka ne bo več. Dosedanji prejemniki državne pokojnine ali varstvenega dodatka bodo lahko, če bodo izpolnjevali pogoje, prejemali denarno socialno pomoč oziroma varstveni dodatek. Tako denarna socialna pomoč kot tudi varstveni dodatek bosta višja, a se bo tudi tu poleg dohodka posameznika ali njegovih družinskih članov upoštevalo tudi premoženje. "To pa pomeni, da bodo nekateri upravičenci lahko po novem prejemali višji varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč, lahko bosta ta prejemka nižja, lahko pa do teh pravic po novem ne bodo več upravičeni."
Centri za socialno delo bodo po uradni dolžnosti ugotovili, ali dosedanji prejemniki varstvenega dodatka oziroma državne pokojnine izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje teh pravic v nove pravice, in o tem izdali ustrezno odločbo. Prejemanje varstvenega dodatka oziroma denarne socialne pomoči pa bo imelo po novem posledice - omejitev dedovanja, opozarjajo na ministrstvu. "V primeru, da bo upravičenec do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka po smrti zapustil določeno premoženje, bodo morali dediči premoženja, ki ne bodo socialno ogroženi, ta prejemek vrniti oziroma se bo zapuščina za ta znesek zmanjšala."
Varstveni dodatek dvignil največ prahu
Prav varstveni dodatek, ki prehaja v vračljivo kategorijo, je med ljudmi dvignil največ prahu. Vprašanja dosedanjih prejemnikov oziroma njihovih potomcev o vplivu izplačevanja tovrstne pomoči na dedovanje so zadnje tedne prevladovale med telefonskimi klici tako na ministrstvu kot tudi na centrih za socialno delo in na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tisti, ki niso želeli, da se pravica do varstvenega dodatka ali pravica do državne pokojnine preoblikujeta v pravice po novi zakonodaji, so to morali sporočiti ZPIZ. Kot nam je povedal vodja službe za odnose z javnostjo Brane Kokot, so prejeli več kot 4000 odpovedi varstvenega dodatka in več kot 500 odpovedi državnih pokojnin. Končna številka bo znana te dni. "Ljudje so žalostni in jezni na državo, hkrati pa znašajo jezo nad uslužbence zavoda, čeprav ti za novo zakonodajo niso krivi," pravi Kokot.
Državne štipendije le za polnoletne
Spreminjajo se tudi državne štipendije in otroški dodatki. Dijaki, prejemniki državne štipendije, ki še niso dopolnili 18 let, niso več upravičeni do državne štipendije oziroma jim bo ta pravica do dopolnitve starosti 18 let mirovala. A bodo njihove družine zato lahko prejemale višji otroški dodatek. Vse ostale štipendije - Zoisove in kadrovske - ostajajo nespremenjene, zagotavljajo na ministrstvu.
Za upravičence subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence in subvencije prevozov za dijake in študente velja, da jim te pripadajo celo šolsko leto oziroma toliko časa, kot je določeno v odločbi. Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe in pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje pa bosta pod drobnogledom centrov po uradni odločbi - preverili bodo upravičenost do denarne socialne pomoči, na katero sta pravici vezani, in o tem izdali odločbo.
