Čeprav so iranske oblasti še prejšnji teden zagotavljale, da o blokadi ne razmišljajo, pa so jih nekatera dejanja postavila na laž. Minulo soboto je iranska mornarica začela velike desetdnevne pomorske vojaške vaje, ki se odvijajo v Arabskem morju in Omanskem zalivu, torej na vzhodni strani Hormuške ožine, ki Omanski zaliv deli od Perzijskega. Hormuz je danes zagotovo najpomembnejša ožina na svetu, saj gre skoznjo ogromno pomorskega prometa in tretjina vsega pomorskega prevoza nafte. Neoviran prehod skozi ožino je ključen pogoj za kakršno koli normalno delovanje svetovnega gospodarstva.

Daljša zapora bi povzročila kolaps svetovnega gospodarstva

Novica o iranskih manevrih je vzbudila veliko pozornosti, še posebno v vojaških krogih, kjer ocenjujejo, da je vaja pravzaprav ukrep, s katerim bi Iran poskušal zapreti Hormuško ožino v primeru izbruha splošne krize v odnosih Irana z zahodom. Iran je že večkrat napovedal, da bo onemogočil promet skozi ožino, če ga Izrael in ZDA napadeta zaradi razvijanja jedrskega orožja. Zdaj pa postaja jasno, da Iran s tem ukrepom skuša zapretiti, če bodo ZDA in druge zahodne države pritisnile na mednarodno skupnost, naj s pomočjo Združenih narodov poostri že tako neugodne gospodarske sankcije proti tej muslimanski državi.

Iranci so prepričani, da imajo zelo močno protiorožje za takšne grožnje z vojno ali poostrenimi sankcijami. Perzijski zaliv, ki ga sestavljajo močne proizvajalke nafte in plina Savdska Arabija, Kuvajt, Združeni arabski emirati, Katar, Bahrajn, Irak in Iran, je zaradi teh energentov izjemnega pomena za zahod. Če bi bil Hormuz zaprt dalj časa, bi svetovno gospodarstvo doživelo popoln kolaps. Že kratkotrajna zapora bi izzvala ogromno motenj na svetovnem tržišču energentov, cena sodčka nafte pa bi zrasla na najmanj 300, lahko pa vse do 500 dolarjev. Hormuz je tako ozek - na najožjem delu zgolj 50 kilometrov, da bi bilo zaporo prometa mogoče doseči že z blagimi konvencionalnimi sredstvi. Že samo artilerijski napad na ladje v ožini bi lahko onemogočil promet na tem področju, medtem ko bi Iran za dosego tega cilja zagotovo segel tudi po drugih sredstvih. Država poseduje rakete kratkega in srednjega dosega, poleg tega pa je zgradila celo floto kakšnih 300 majhnih in zelo hitrih ladij, oboroženih s protiladijskimi raketami, ki bi lahko v skupinah napadale tankerje. Razvili naj bi tudi druga nekonvencionalna orožja za asimetrično vojskovanje.

Vzajemne grožnje

Poleg tega je Iran razvil relativno močno vojno mornarico, ki ima glavna pristanišča na obalah Omanskega zaliva in Arabskega morja in ki je v preteklosti že organizirala takšne vojaške vaje. Med njimi je bilo mogoče opaziti, da iransko ladjevje pluje daleč od iranskih luk, tako da bi bilo pripravljeno za bojne akcije na širšem območju. Z drugimi besedami, iranska mornarica se pripravlja za zelo raznolike oblike bojnega delovanja, njihova glavna naloga pa je v primeru hujše krizne situacije zapreti Hormuz in onemogočiti plovbo trgovskim ladjam, predvsem tankerjem.

Ob napovedi manevrov je admiral Habobollah Sayari, poveljnik iranske vojaške mornarice, dejal, da bodo njegove sile s podmornicami, rušilci, raketnimi topovnjačami in jurišnimi čolni prevzele nadzor nad 2000 kilometrov dolgim morskim območjem od Hormuza do vstopa v Rdeče morje, vendar da Hormuza ne bodo zaprle. "Iranska vojska in revolucionarna garda sta sposobni zapreti Hormuško ožino. A odločitev o tem lahko sprejme le iransko vodstvo," je dejal Sayari.

V odgovor na manevre so se oglasile tudi vodilne ameriške vojaške osebnosti. General Martin Dempsey, šef združenega štaba ameriške vojske, poudarja, da mora poskrbeti, da Iran ne bo vlekel potez, ker bi podcenjeval ameriško odločnost in zmogljivosti. "Če ne bodo oprezni, se bo začela vojna, ki bo predstavljala tragedijo za tisto območje in za ves svet."

Geopolitični analitiki iz znanega varnostnega inštituta Stratford so v teh dneh objavili analizo potencialnih dogodkov v Perzijskem zalivu. "Pomembnost Hormuza za ameriške vojaške in gospodarske interese je ogromna in jo je težko preseči. V luči splošnega ameriškega interesa, da se ohrani svoboda plovbe po svetovnih morjih, ni nikakršnega dvoma, da bo ameriška vojna mornarica skrajno agresivno odgovorila na vsak poskus zapore Hormuza," se glasi zaključek analitikov. Po tej splošni oceni bi vsak poskus zapore Hormuške ožine zagotovo izzval vojno.