Ko je 21. julija na Zemlji pristal Atlantis, je bila to zadnja, skupaj 135. misija raketoplanov od aprila 1981, ko je v vesolje poletela Columbia. Od aprila 1981 je šlo s petimi raketoplani - Atlantisom, Challegerjem, Columbio, Discoveryjem in Endeavourjem - v vesolje 355 astronavtov, ki so skupaj prepotovali 870 milijonov kilometrov.

Pred Atlantisom sta se letos upokojila tudi Discovery in Endeavour, vsi trije pa bodo poslej na ogled v muzejih. Njihova "brata" Challenger in Columbia sta končala tragično - prvi je eksplodiral leta 1986 ob izstrelitvi, drugi pa leta 2003 ob pristajanju. Pri tem so umrli vsi člani posadk.

Program raketoplanov je ustvaril kar 1700 uporabnih novih tehnologij, kot so trajnejše pnevmatike, boljše kamere za mobilne telefone in učinkovitejša izolacija domov, vendar naj bi postajal predrag. V treh desetletjih je davkoplačevalce stal 209 milijard dolarjev, kar je tretjina letnega vojaškega proračuna ZDA.

Prevoz do ISS

Ena od najpomembnejših nalog raketoplanov pa je bil prevoz ljudi in opreme na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Zdaj so za to nalogo na voljo le ruske rakete sojuz. V letu, ko je človeštvo praznovalo 50. obletnico poti sovjetskega kozmonavta Jurija Gagarina kot prvega človeka v vesolje, so nalogo človeških poletov do ISS tako v celoti prevzeli Rusi.

Nasa sicer za to delo zdaj vzpodbuja zasebna podjetja. Podjetje SpaceX je v zemeljsko krožnico že poslalo plovilo "zmaj", ki je obkrožilo zemljo in se varno vrnilo na tla. Soustanovitelj Microsofta Paul Allen je z letalskim inženirjem Burtom Rutanom decembra naznanil nov način pošiljanja plovil v vesolje. Do roba vesolja jih bo poneslo ogromno letalo, ki je še v razvoju, od tam naprej pa se bo kapsula izstrelila v vesolje s svojo raketo.

Nasa se zdaj osredotoča na druge misije

Nasa se po upokojitvi raketoplanov osredotoča na druge misije, kot so obiski asteroidov in raziskovanje Marsa. Potem ko sta leta 2003 tam pristala roverja Spirit in Opportunity, ki sta z vztrajnostjo presegla vsa pričakovanja, je Nasa novembra uspešno izstrelila novega roverja Curiosity. Ta bo Mars začel raziskovati prihodnje leto, glavna naloga vseh treh misij pa je iskanje sledov življenja na rdečem planetu.

Pri misiji Curiosity je prisotna tudi Rusija, ki je prispevala nevtronski spektometer za merjenje ravni vodika na površini, njen prvi poskus samostojnega raziskovanja Marsa, misija Phobos-Grunt, pa je novembra neslavno propadel, ko so kmalu po izstrelitvi izgubili stik z vesoljskim plovilom. Misija je bila zelo smela, saj so želeli opraviti pristanek na Marsu, kjer bi pobrali vzorce prsti, nato pa plovilo vrnili na Zemljo.

ISS bodo odslej oskrbovali Rusi

Rusom sedaj ostane nadaljnje oskrbovanje ISS in morda sodelovanje v skupni misiji Nase in Evropske vesoljske agencije (ESA) na Mars, predvideni za leto 2016. Evropska vesoljska agencija (ESA) je sicer oktobra izstrelila prvega od navigacijskih satelitov sistema Galileo, ki naj bi pomenil začetek konca odvisnosti od ameriške satelitske flote. V načrtu je mreža 30 satelitov do leta 2020.

V vesolju vse bolj dela gnečo tudi Kitajska, ki je oktobra 2003 postala tretja država na svetu, ki je v vesolje poslala človeka. Novembra letos je Pekingu uspel poskus združitve rakete Shenzhou 8 z modulom Tiangong 1 v krožnici, kar je temelj za izvedbo ambicioznega načrta, da do leta 2020, ko je predvidena upokojitev ISS, v krožnici postavi svojo stalno postajo oziroma laboratorij. Do leta 2025 želi Kitajska poslati človeka na Luno, tam pa tudi zgraditi stalno opazovalno postajo.