Francija je kot prva večja evropska država že leta 2001 priznala obstoj genocida nad Armenci. V sprejetem besedilu pa je zapisano, da je kaznivo dejanje vsako zanikanje genocida, tudi nad Armenci. Genocid nad Armenci je junija 1987 priznal tudi evropski parlament, o genocidu pa že ves čas govori tudi Grčija.
Po armenskih podatkih je bilo v pobojih v otomanskem imperiju med letoma 1915 in 1917 ubitih več kot milijon in pol ljudi, medtem ko Turčija trdi, da je bilo žrtev med 250.000 in 500.000. V Ankari tudi zavračajo označevanje pokola za genocid.
Oktobra 1914 je otomanski imperij vstopil v prvo svetovno vojno na strani Nemčije in Avstro-Ogrske, prihodnjo pomlad pa so začeli izvajati aretacije Armencev, osumljenih sovražnega razpoloženja do imperija, sprejeli so tudi poseben zakon, ki je dovoljeval deportacije "zaradi notranje varnosti".
Turčija priznava smrt kakega pol milijona Armencev, a vztraja, da cilj ukrepov ni bilo iztrebljenje armenskega naroda, temveč je šlo za ukrepe proti osebam, ki so med vojno sodelovale z ruskim sovražnikom.
Ankara je Francijo opozarjala na posledice sprejetja zakona, napovedala je odpoklic svojega veleposlanika iz Pariza in izgon francoskega iz Ankare, izključitev francoskih podjetij s turških trgov ter zamrznitev kulturnega sodelovanja. Po glasovanju so v Ankari sporočili, da bo njihov veleposlanik zapustil Pariz, podpredsednik turške vlade Bülent Arinc pa je prek Twitterja sporočil, da zakon predstavlja "izdajo zgodovine in resničnih dejstev".
