"Zgroženi smo nad tem, da banke Mercator prodajajo kot vrečko krompirja," je v nagovoru sodelujočih na shodu dejal izvršni sekretar ZSSS Ladislav Rožič. Kot je opozoril, se z največjim slovenskim trgovcem "kupčka", pri tem pa ne gleda, kaj bo z zaposlenimi, mrežo.

"Naša zahteva vladi je, da Mercator ostane v državni lasti, in sicer 25 odstotkov plus ena delnica," je poudaril. Poleg tega po njegovih besedah zahtevajo, da se Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) v dogajanje vključi kot aktiven lastnik in da začne z državnim premoženjem ravnati odgovorno. Od nadzornikov NLB in Pivovarne Laško, ki danes zasedajo na sejah, Rožič pričakuje, da se vendarle ne bodo odločili za prodajo.

Da je glavno sporočilo shoda zahteva vladi, da ustavi prodajo Mercatorja, je v pogovoru z novinarji potrdila tudi predsednica Sindikata trgovine Slovenije pri Konfederaciji sindikatov 90 (KS 90) Darica Radeka. Dodala je, da mora vlada prepoznati nacionalni interes.

Država je od državljanov, vlada mora skrbeti za njihove interese

"Dovolj je bilo nategovanja od leta 1991 naprej. Država je naša, pripada državljanom. Omogočite državljanom, da odkupijo Mercator," je v v nagovoru zbranih pozvala sekretarka omenjenega sindikata trgovine Irena Valenti. "Rešitev za izhod iz krize ni v kapitalizmu, ampak v nas, v narodu, v malem človeku," je bila prepričana.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je medtem menil, da gre pri tekočem postopku prodaje slovenskega trgovca za sovražen prevzem, s katerim se želi uničiti Mercator. Z uničevanjem, izčrpavanjem dobrega podjetja se želi reševati Agrokor in banke, je navedel. Po njegovih besedah prevzemi v Sloveniji doslej niso rodili ničesar dobrega. "Vedno je šlo samo za dobičke in pogorišča tovarn. Zato to obsojamo, zato se temu upiramo," je poudaril. Sklenil je z besedami, da je finančna in gospodarska kriza nastala prav zaradi takšnega obnašanja kapitala ter zaradi politikov, ki niso v stanju zaščititi delovnih mest in socialne varnosti ljudi v Sloveniji.

Številni prepričani, da morajo delavci lastnino zahtevati nazaj

Sindikate je s svojo prisotnostjo in nagovorom podprl tudi profesor Gojko Stanič. Spomnil je, da je bil Mercator do leta 1990 v 100-odstotni lasti zaposlenih. "Potem je prišla demokratična oblast in vam podjetje vzela. Nekaj malega so vam pustili, zdaj pa dosegajo svoj cilj, da vas bodo še prodali. Zahtevajte 51 odstotkov lastnine zase. Kapital ste, odkar ste podržavljeni, povečali s 157 milijonov na 823 milijonov evrov - za petkrat, pa ni nič vašega. Zahtevajte lastnino nazaj," je svetoval protestnikom.
Sindikaliste so nato sprejeli na vladi, Rožič pa je po tem srečanju pojasnil, da bo ministrska ekipa zahteve sindikatov obravnavala na seji ob 14. uri.

Kot je spomnil, sta se ministra za finance in za kmetijstvo, ki vodita tekoče posle, Franc Križanič in Dejan Židan že izrekla proti prodaji Mercatorja. Ob tem je izrazil upanje, da se bodo danes "zjasnili" tudi ostali ministri in da bo vlada sprejela sklep zoper prodajo.

S pomisleki, da bi morali shod pripraviti pred NLB, je Rožič pometel z besedami, da "to ni več naša banka". Ob tem je napovedal, da bodo zoper največjo slovensko banko, če bo prodala Mercator, takoj začeli aktivnosti. "Zbrali si bomo druge banke in s sindikalno mrežo našim članom in upokojencem ponudili pomoč, da bodo zamenjali banko," je dejal. S tem se je strinjala tudi Radeka, ki pa je izpostavila, da bo iskanje druge, bolj zaupanja vredne banke, le prvi ukrep. Po ocenah sindikatov bi sicer lahko njihovi člani z zamenjavo banke iz NLB v treh mesecih potegnili 900 milijonov evrov.

Hrvaški sindikat kritično o ZSSS in pohvalno o Agrokorju

Predsednica sindikata Dragica Mišeljić v pismu predsedniku ZSSS Dušanu Semoliču piše, da je po njihovih podatkih uprava Agrokorja skušala večkrat stopiti v stik z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), da pa ta ni želela sprejeti vabila za srečanje niti ni prebrala Agrokorjeve ponudbe za nakup delnic Mercatorja.

Kot piše, so iz medijev izvedeli, da ZSSS pripravlja shod proti Agrokorju in njegovim partnerjem ter da pred tem ni bil pripravljen poslušati morebitnega vlagatelja. "Od tega dne pa do danes v našem sindikatu ta družba velja za enega najboljših delodajalcev," je zapisala Mišeljićeva in dodala, da so pripravljeni za Agrokor dati najboljša priporočila, ne glede na to, kje družba investira.
Pravi tudi, da njihovim sindikatom ob prevzemih družb Getro, Presoflex, Sloboda in drugih s strani Mercatorja "ni padlo na pamet", da bi pripravili kakršnekoli sindikalne akcije v zvezi z "našim investitorjem iz sosedstva".

Dodaja, da so z Mercatorjem kot matičnim podjetjem omenjenih družb trikrat skušali podpisati kolektivno pogodbo, a jim tega do danes ni uspelo. "To govori o dvojnih merilih Mercatorja, ko je govor o odnosu do delavcev," meni predsednica sindikata in dodaja, da so nezadovoljni, ker so ta podjetja izgubila veliko število zaposlenih in položaj na trgu. Napoved sindikalnih akcij zoper Agrokor ocenjujejo kot "neprimerno, neprofesionalno in nesindikalno proti eni od najuspešnejših in največjih podjetij v regiji, ki zagotavlja visoko raven pravic delavcev Mercatorja in ki danes zaposluje več kot 40.000 delavcev".

S tem pismom bodo seznanili slovenskega predsednika republike in predsednika vlade, sindikalno zvezo UNI Global Union in Evropsko komisijo, je še zapisala.

Gaspari: Mercator je naravna posledica dogodkov, ki so se začeli že pred leti

Mercator je naravna posledica dogodkov, ki so se začeli že pred leti in se zdaj zaključujejo na način, ki morda ni mnogim všeč, je danes v Ljubljani dejal minister za razvoj Mitja Gaspari. Načrtovane prodaje Mercatorja sicer ni želel podrobneje komentirati, je pa dejal, da se takšne operacije praviloma delajo s partnerji, ki so finančno kakovostni.

Gaspari, ki opravlja tekoče posle ministra za razvoj in evropske zadeve, načrtovane prodaje največjega slovenskega trgovca na novinarski konferenci ni želel podrobneje komentirati. "Mislim, da to ni za komentarje posameznih ministrov, ampak za odločitev organov, ki morajo o tem odločati," je povedal. 

Križnič prodaji Mercatorja nasprotuje

Na vprašanje, ali je stališče ministra za finance, ki opravlja tekoče posle, Franca Križaniča, ki nasprotuje prevzemu Mercatorja s strani hrvaškega Agrokorja, uradno stališče vlade ali zgolj ministra, pa je Gaspari dejal: "Vlada o tem še ni razpravljala, zato bi težko povedal, kakšno je stališče vlade."

Komentirati ni želel niti finančne kakovosti Agrokorja. "To vedo tisti, ki se pogajajo, kakšna je finančna trdnost bilanc, s katerimi razpolaga potencialni kupec," je dejal. Ker Agrokorjevih bilanc ni videl in ker ni sodeloval v pogajanjih, mnenja o tej temi nima, je pa dejal, da "praviloma prevzemajo boljši slabše, ne obratno".

Vročica pred načrtovano prodajo Mercatorja se v zadnjih dneh stopnjuje. Skupaj 52,10 odstotka Mercatorja prodajajo Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, banka Hypo Alpe Adria, delniški investicijski sklad NFD 1, NFD Holding, Nova Kreditna banka Maribor, Nova Ljubljanska banka, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska. Omenjeni delničarji so junija letos podpisali sporazum o skupni prodaji trgovskega podjetja.

Hribar: S prodajo Mercatorja bi pokazali, da nimamo več zavor za tuje investicije

V primeru prodaje deleža Mercatorja gre za kupnino v višini več sto milijonov evrov. Več kot se bo zgodilo tovrstnih transakcij, bolj se bo Slovenija pokazala kot država, kjer nimamo zavor za tuje investitorje, po čemer smo bili kar nekaj let znani v mednarodnih finančnih institucijah, pravi Marjan Hribar z gospodarskega ministrstva.

Ob tem je pojasnil, da je odločitev, ali bo do prodaje Mercatorja prišlo ali ne, v rokah lastnikov delnic. "Lahko samo presojamo morebitna sporočila v mednarodni poslovni svet, tako v primeru te, kot drugih transakcij. V primeru Fructala se je na tem področju zagotovo zgodil premik," je dodal Hribar.

Trg je preveč nefleksibilen in postopki so predolgi

V Sloveniji je sicer vrednost tujih neposrednih investicij konec lanskega leta znašala 10,8 milijarde evrov. Največji delež teh investicij prihaja iz držav članic EU (Avstrija, Italija, Francija, Nemčija...) in Švice.

Kot je pojasnil Hribar, bodo pripravili predloge novi ministrski ekipi in tako opozorili na ovire, ki znižujejo konkurenčnost Slovenije kot lokacije za tuje neposredne investicije. "Govorim o odpravi teh ovir, ki bi jih lahko strnili v točko proizvodnih stroškov. Pri nas so visoki stroški delovne sile, visoki davki in predvsem visoke cene zemljišč. Na tem področju smo najbolj nekonkurenčni v primerjavi z ostalimi državami v regiji," je opozoril Hribar.

Dodal je, da imamo nefleksibilen trg dela, preveliko reguliranost poklicnih dejavnost. Predolgo se čaka na izdajo gradbenega dovoljenja in predolgo trajajo postopki v zvezi z nakupom zemljišč in objektov. Ob tem pa je izpostavil, da tuje investicije v slovenski gospodarski prostor v marsičem prinašajo tudi neko novo kulturo upravljanja podjetij.