Igra Barcelone se, odkar je na njeni klopi Pep Guardiola, ne spreminja, a ne povsem. Praktično v vsaki sezoni strateg Blaugrane poskrbi za kakšno manjšo novost, ki je lahko ključna. Tako je, na primer, v finalu lige prvakov leta 2009, Lionela Messija prestavil na sredino napada in zadel v polno, letos pa je modificiral model igre, s čimer spreminja smernice nogometne igre. Že proti madridskemu Realu je bila uspešna postavitev s tremi branilci. Tokrat je bilo to še bolj očitno, Dani Alves je zaigral izrazito napadalno, mogoče ga je bilo videti tudi na levi strani, ne le na desni, kjer se ponavadi giblje. Guardiolin pogled na nogometno igro, na katerega sta odločilno vplivala Johan Cruyff in Carles Rexach, je, da mora biti en nogometaš sposoben igrati na več položajih, kar bi v idealiziranem sistemu igre pomenilo, da vsi igrajo vse. Torej, da so vsi branilci, vezisti in napadalci, iz česar sledi, da so vsi del presečne množice - vezisti. Ravno to je bilo mogoče opaziti v finalu svetovnega klubskega prvenstva na Japonskem. Na papirju so trizobi napad tvorili Thiago, Messi in Fabregas, v praksi pa so bili dejavni tudi na sredini igrišča in po potrebi celo v obrambi. Če k temu dodamo še branilce Puyla, Piqueja in Abidala, ki vedno izdatno pomagajo napadalnemu delu moštva in se v obdobju, ko Barcelona gradi napade, preselijo na sredino igrišča, pridemo do Gurdiolinega ideala - do sistema 0-10-0. Prav včeraj se mu je približal, marsikdo bi rekel, da ga je dosegel. Da mu je to uspelo, ima nekaj zaslug tudi moč tekmeca, kajti Sanots, kot je dejal kapetan Carles Puyol (zmago je psovetil poškodvanima Davidu Villi in Ibrahimu Afellayu, v brazilski ligi ni vajen igrati v tako visokem ritmu.

Guardiola je v izjavah redko evforičen. Ponavadi skuša umiriti žogo, tokrat pa ni skoparil s pohvalami na račun moštva. "Igrali smo kot umetniki. Prvi polčas je bil fantastičen, Messi je igral perfektno. Počaščen sem, ker sem lahko trener teh izjemnih fantov," je sijal od zadovoljstva. A že trenutek za tem je dejal to, kar ponavadi reče. "Vseeno moramo napredovati in postati še boljši," je dejal trener, ki piše zgodovino Barcelone. Je aktualno moštvo že najboljše vseh časov? "Ne vem. To je vprašanje za koga drugega. Včasih nas primerjajo z Nizozemsko in Ajaxom iz sedemdesetih, a ne vem, če smo boljši od teh dveh ekip."

Medtem ko so nogometaši Barcelone slavili, so bili Pelejevi nasledniki v belih dresih, vdani v usodo. Niti prvi zvezdnik Neymar, ki se spogleduje ravno z Barcelono, ni mogel preprečiti visokega poraza. Imel je dve priložnosti in obe zapravil. Trener Muricy Ramalho se je sprijaznil, da proti Barceloni več ni bilo mogoče pričakovati: "Ne počutimo se kot poraženci. Visoko izgubiti proti Barceloni ni sramotno. Skušali smo zaustaviti tekmeca, a je bilo to skoraj nemogoče. Barcelone ne more premagati nihče."