Varnostni ukrepi ob začetku preliminarnega zaslišanja so bili izredni, na vojaškem sodišču pa je bilo za javnost rezervirano le skromno število sedežev, pri čemer veljajo za medije izjemne omejitve poročanja. Manning se je na njem pojavil v vojaški uniformi, v spremstvu odvetnika in navzven miren. Zaslišanje poteka podobno kot pred civilnimi sodišči pri ugotavljanju, ali naj obdolženec odgovarja pred sodiščem, ki je v njegovem primeru vojaško. Manninga bremeni 22 obtožnih točk, ki se nanašajo na največje curljanje ameriških tajnih dokumentov v zgodovini, kazniva dejanja pa naj bi zagrešil kot obveščevalec med službovanjem v ameriškem oporišču Hammer v predmestju Bagdada. Zaradi izdajstva oziroma pomoči sovražniku mu grozi smrtna kazen, vendar je tožilstvo vnaprej napovedalo, da se bo v njegovem primeru zadovoljilo z dosmrtno kaznijo brez možnosti pomilostitve.
Uradno nobenega priznanja
Manning doslej uradno ni priznal nobenega od očitanih mu kaznivih dejanj, po aretaciji maja 2010 pa je imel malo možnosti, da bi branil pred obtožbami, saj je večino časa preživel zaprt v samici pod posebnim režimom. Med drugim je bil pod stalnim nadzorom in mnogokrat slečen do golega, kar so opravičevali z njegovo nagnjenostjo k samomoru. Združeni narodi so celo sprožili preiskavo o ravnanju ameriških oblasti z Manningom, na Washington so stalne kritike naslavljali varuhi človekovih pravic, vendar je administracija Baracka Obame vztrajala, da je ravnanje za njim povsem korektno. Mnogi menijo, da to ni res, ter dodajajo, da se maltretiranje vojaka Manninga nadaljuje tudi s sedanjimi zaslišanji. Jeff Patterson z mreže podpornikov Manninga tako ugotavlja, da poprejšnje zavlačevanje postopka ter njegovo sedanje umeščanje v božični čas jasno signalizira, da se oblasti ne želijo prevelike medijske odmevnosti in javnih protestov. Da bo javnost praktično izključena, pa zagotavljajo tudi poročevalske omejitve. Novinarji med predvidoma petdnevnim zaslišanjem, ki se lahko podaljšuje pozno v noč, ne bodo imeli možnosti neposrednega poročanja, poleg tega pa bodo deli zaslišanj najverjetneje za zaprtimi vrati, ker se dotikajo nacionalne varnosti.
V skladu z delovanjem vojaškega sodstva bo ob koncu zaslišanja vojaški preiskovalec podal priporočilo, ali se proces nadaljuje na vojaškem sodišču. Manningov odvetnik je že uradno protestiral, ker so mu radikalno skrčili seznam prič, med katerimi so bili predvideni tudi Barack Obama in Hillary Clinton ter Manningovi poveljujoči časniki in psihiatri, ki so ocenjevali njegovo psihično zdravje pred objavo tajnih dokumentov na Wikileaksu. Od 48 predlaganih prič jih je vojaško sodišče sprejelo le deset, vsi ti pa so bili tudi na seznamu tožilca.
Poplava tajnosti
Prvo javno zaslišanje Manninga se odvija v oporišču, ki je sedež ameriškega kibernetskega poveljstva, enote, katere naloga je zavarovanje računalniških omrežij pred ilegalnimi vpadi, kakršnega naj bi izvedel prav obdolženec. Že v četrtek se je v zvezi z njim oglasila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je novinarjem na tiskovni konferenci v State Departmentu Manningova dejanja opisala kot "nesrečna" in "škodljiva". "V obdobju, ko toliko informacij kroži v kibernetskem prostoru, se moramo vsi zavedati dejstva, da morajo biti posamezne med njimi, ki se nanašajo na varnost posameznikov in medsebojne odnose, zaščitene. Prizadevali si bomo, da tako tudi ostane," je dejala Clintonova. Prav Manningov primer je sprožil široko razpravo, v kolikšni meri je sistem tajnosti informacij v ZDA in tudi drugih državah postal neobvladljiv in s tem tudi vse bolj ranljiv oziroma dostopen za zlorabe. Analitiki se nagibajo k oceni, da je vladnih skrivnosti enostavno preveč. Poplava teh naj bi spodbujala prepričanje, da jih velja razkriti zaradi preglednosti oblastnega delovanja kljub tveganju, da bodo na dan pricurljali podatki, ki bi razumno morali ostati tajni.
