1. EU bo v letu 2012 razglasila podaljšano obdobje zaprtja borz in bank

Sklepi, sprejeti na decembrskem zasedanje vrha EU, se bodo pri reševanju javnofinančnih in likvidnostnih težav evropskih držav izkazali za nezadostne, to velja zlasti za Italijo, zato se bo že do sredine leta dolžniška kriza še zaostrila. Posledično bo prišlo do borznega zloma in 25-odstotnega padca delniških trgov, kar bo evropske voditelje spodbudilo k zaprtju vseh evropskih borz in bank za celoten teden ali celo daljše obdobje.

2. Basel III in regulacijske zahteve bodo sprožile val nacionalizacij bank

Z začetkom leta 2012 se bo pritisk na evropski bančni sistem zaradi zaostrenih regulatornih kapitalskih zahtev le še stopnjeval in banke prisilil v nujne prodaje sredstev. To bo sprožilo obsežno razprodajo premoženja in popolno zamrznitev medbančnega trga, panični varčevalci pa bodo zaradi izgube zaupanja v zmožnost garantiranja depozitov s strani bank začeli množično dvigovati prihranke. Posledično bo sledil bančni zlom in več kot 50 evropskih bank bo nacionaliziranih, nekateri znani bančni velikani pa bodo prenehali obstajati.

3. Ukrepi švicarske centralne banke bodo dosegli svoj namen

Prizadevanja švicarske centralne banke (SNB) v boju proti močni apreciaciji domače valute bodo v letu 2012 vendarle obrodila sadove. Izvozno usmerjeno švicarsko gospodarstvo bo zaradi močnega franka prizadeto tudi prihodnje leto, zato bosta vlada in SNB sprejeli dodatne ukrepe, celo negativne obrestne mere, ki bodo povzročili beg kapitala iz Švice, že tradicionalnega naložbenega zavetja. Posledično bo menjalno razmerje s sedanjih 1,20 švicarskega franka za evro doseglo tudi do 1,50 franka za evro.

4. Švedska in Norveška bosta nadomestili Švico kot varno zavetje

Omenjeni švicarski ukrepi bodo znatno poslabšali naložbeno okolje v državi, zato se bo vse več vlagateljev začelo ozirati za alternativami. Dve izmed privlačnih možnosti sta Švedska in Norveška, ki imata sicer bistveno manjši kapitalski trg od Švice, toda njuna priljubljenost vseeno skokovito narašča. Obsežni nakupi obveznic obeh držav so že sedaj povzročili padec zahtevanih donosov na 10-letne obveznice na več kot 100 bazičnih točk pod donosi na primerljive nemške obveznice, sicer prav tako tradicionalno naložbeno zatočišče.

5. Razmerje med ameriško in kitajsko valuto bo zraslo za 10 odstotkov

Zaradi padajočih donosov v gradbeništvu in rastočih težav kitajskih izvoznikov kot posledica krepitve juana se kitajska gospodarska rast močno upočasni, saj rast BDP doseže zgolj med pet do šest odstotki oziroma za kitajske pojme že skoraj "recesija". Kitajske oblasti se na težave izvoznikov odzovejo z depreciacijo juana glede na dolar, k čemur pripomore tudi status Kitajske kot varnega zavetja pred svetovno recesijo in evropsko dolžniško krizo. Ameriška valuta se glede na Kitajsko s sedanjih 6,34 juana za dolar povzpne za 10 odstotkov na prek 7 juanov za dolar.

Sedež danske investicijske banke Saxo Bank v Koebenhavnu (foto: splet)

6. Avstralski zdrs v recesijo in zlom nepremičninskega trga

Upočasnjevanje gospodarstva azijskega velikana povzroči domino efekt v celotni azijsko-pacifiški regiji in številne države potisne v recesijo. Zlasti prizadeta je Avstralija, saj upad kitajskega povpraševanja po avstralskih surovinah in naravnih bogastvih močno ohromi njen izvoz. Počasen zdrs v recesijo se nato močno zaostri, ko se posledično zlomi tudi nepremičninski trg, kar se je pričakovalo že dlje časa, dokončno pa se to zgodi pol desetletja kasneje kot v ostalem razvitem svetu.

7. Indeks Baltic Dry bo pridobil 100 odstotkov vrednosti

Nižje cene nafte v 2012 bi lahko privedle do izjemne rasti indeksa Baltic Dry, ki spremlja svetovne cene mednarodnega ladijskega prometa s suhim tovorom. Cenejša nafta bo namreč povzročila padec operativnih stroškov, obenem pa bosta Avstralija in Brazilija krepili pridobivanje železove rude za zadovoljevanje kitajskega povpraševanja kot posledica rastoče industrijske proizvodnje. Vsi našteti dejavniki v kombinaciji z novimi stimulativnimi paketi bodo povzročili vrtoglavo rast povpraševanja po železovi rudi in krepitev ladijskega prometa.

8. Cene pšenice se bodo v prihodnjem letu podvojile

Po izjemno slabem letu 2011, ko je pšenica dosegla najslabši rezultat med vsemi poljščinami, se bo v prihodnjem letu cena podvojila. Skokovita rast svetovnega prebivalstva, ki je letos že preseglo sedem milijard ljudi, in številne naravne katastrofe, ki v zadnjih letih zajemajo svet, bosta krepila pritiske na ponudbeni strani preskrbe s kmetijskimi proizvodi, k rasti cen pa bo dodatno prispevala tudi blažja monetarna politika številnih držav. Posebej močan bikovski trend bo prav pri pšenici, saj so špekulativni vlagatelji letos akumulirali ene izmed najobsežnejših "kratkih" pozicij doslej, kar bo povzročilo močan odboj cen vse do rekordnih vrednosti, ki jih je pšenica dosegala v letu 2008.

9. Delnice Appla bodo z letošnjih rekordov strmoglavile za polovico

Ameriški tehnološki velikan Apple, ki mu je uspelo izjemno leto 2011, se bo v prihodnjem letu soočil z vse intenzivnejšo konkurenco Samsunga, Nokie in Microsofta, Googla in Motorole, Amazona ter RIM-a. Zaradi številnih inovativnih proizvodov, ki bodo povsem konkurenčni prodajnima uspešnicama iPhone in iPad, Applu ne bo uspelo zadržati 55-odstotnega tržnega deleža med pametnimi telefoni oziroma celo 66-odstotnega deleža na trgu tabličnih računalnikov, posledično pa bo vrednost delnice strmoglavila kar za 50 odstotkov.

10. Neznani kandidat bo zasedel Belo hišo

Leta 1992 je teksaški milijarder Ross Perot izkoristil težave ameriškega gospodarstva in splošno razočaranje nad politiko ter na predsedniških volitvah uspel zbrati kar 18,9 odstotka glasov. Sedanje gospodarske razmere so od takratnih še bistveno slabše, obenem pa triletna vladavina Baracka Obame ni prinesla nobenih vidnejših sprememb, kvečjemu dodatno streznitev ljudstva glede celotnega političnega sistema v ZDA. Razmere za preboj nepoznane, karizmatične osebnosti v ospredje tako še nikoli niso bile ugodnejše, močan politični program in prepričanje v resnične spremembe pa bi novembra 2012 na enih izmed ključnih volitvah novejšega časa v ZDA javno mnenje utegnili krepko zanihati v njegovo oziroma njeno korist.

Spodbujanje razmišljanja izven ustaljenih okvirov

Pri oblikovanju "nezaslišanih napovedi" se Saxo Bank osredodoča na dogodke, ki so sicer precej neverjetni, toda vseeno ne povsem nemogoči. Bolj kot za dejanske napovedi gre torej za ugibanja in špekulacije, ki pa bi imele v primeru uresničitve daljnosežne posledice in to morajo vlagatelji vsekakor upoštevati, opozarjajo pri banki.

Glavni ekonomist banke Steen Jakobsen napovedi opisuje kot spodbudo vlagateljem, da začnejo razmišljati bolj kreativno in izven obstoječih paradigm ter se ob upoštevanju velike slike pripravijo na tektonske premike v svetovnem gospodarstvu, saj je soočanje z neprijetnimi presenečenji vsekakor uspešnejše, če si na njih vsaj malo pripravljen. "Če se vsaj nekaj izmed napovedi dejansko uresniči, bo 2012 leto velikih sprememb. Ničesar si ne želimo bolj, kot da bi se zmotili glede negativnih napovedi, toda v tem primeru mora priti do dejanskega izboljšanja trenutnega sistema, kjer smo podvrženi manipulacijam oblasti in centralnih bank," še pojasnjuje Jakobsen.