Bojan Kajtna je v noči na 10. junij 2007 pred celjsko bolnišnico umrl zaradi zastoja srca, ki ga je povzročilo zaprtje koronarne arterije. Če bi ga takoj ob njegovem prihodu na urgenco sprejeli v ambulanto in ga priključili na EKG, bi lahko jasno videli, da ga je prizadel srčni infarkt. Nemudoma bi morali organizirati urgentni prevoz v Klinični center v Maribor, kjer bi mu odprli in očistili zamašeno žilo. Če bi med prevozom prišlo do zastoja srca, bi ga oživljali z elektrošokom in njegove možnosti za preživetje bi bile zelo velike. Kot je dejal dr. Noč, v Ljubljani umre manj kot odstotek bolnikov, ki se znajdejo v takšni situaciji.
Oživljanje po 15 minutah
Bojan Kajtna morda tudi ne bi umrl, če bi ga pred bolnišnico našli takoj po tistem, ko se je zgrudil na tla. Ko pride do zastoja srca, odločajo minute. Z vsako minuto se verjetnost preživetja zmanjša za deset odstotkov. Če so torej Kajtno začeli oživljati šele po petnajstih minutah, so bile njegove možnosti za preživetje nične.
Na vprašanje, ali obstaja vzročna povezava med ravnanjem obdolžene medicinske sestre in smrtjo Bojana Kajtne, pa je izvedenec odkrito povedal, da je problem v zdravstvenem sistemu in da so ključna vprašanja, kako se izvaja triaža, kdo ima prvi stik z bolnikom, kdo je odgovoren za komunikacijo in med drugim, ali obstajajo pisna navodila, kako mora potekati delo na urgenci. Napake se dogajajo in se bodo dogajale tudi v prihodnosti. Zmotijo se lahko tudi zdravniki, če imajo slab dan. Nekateri bolniki imajo srečo in preživijo, drugi umrejo. To se dogaja, pravi dr. Noč, vendar je najbolj žalostno, da se zaradi napak nič ne spremeni na bolje. Sistem ostaja enak, nista ga spremenila niti smrt Bojana Kajtne niti smrt tujega državljana v Ljubljani.
Na vprašanje sodnice Ingrid Lešnik, ali bi obdolžena Šuperjeva Kajtno morala še kaj vprašati oziroma ali je imela dovolj podatkov o njegovem zdravstvenem stanju, je izvedenec odvrnil: "Izjemno težko komentiram, ker nisem bil zraven. Smiselno bi bilo, da bi ga še kaj vprašala. Sicer pa, če človek pokliče na 112 in pove, da ima pekočo prsno bolečino, je navodilo za tistega, ki je na drugi strani telefona, jasno. Človeka je treba urgentno obravnavati, ne glede na preostale podatke." S tem je izvedenec mislil na podatek, da naj bi se Kajtna zdravil za kroničnim bronhitisom, kar naj bi obdolženko, kot sama pravi, tudi zavedlo v napačno diagnozo.
Na posnetku ni bil videti prizadet
Okrožno državno tožilko Simono Kuzman Razgoršek je zanimalo, ali je morda razburjenje, ki ga je Kajtna doživel, ko so ga poslali po napotnico, pospešilo zastoj srca. Izvedenec je pojasnil: "Kakršenkoli fizični in psihični napor lahko slabo vpliva, vendar tega ni mogoče dokazati. Nenadna srčna smrt je nepredvidljiva in se pogosto dogaja. Če špekuliramo, bi se lahko Kajtna vznemiril tudi, če bi ga med potjo v bolnišnico, ko se mu je mudilo, ustavila rdeča luč na semaforju."
Izvedencu so včeraj pokazali nekaj sekund trajajoče posnetke videokamere, ki je ujela Kajtno, ko je prihajal v bolnišnico in odhajal iz nje. Spomnimo naj, da je nekdanja strokovna direktorica celjske bolnišnice dr. Frančiška Škrabl Močnik po posnetku ocenila, da Kajtna ni bil videti prizadet, saj je normalno hodil in se ni držal za prsi. Izvedenec je včeraj presenečeno dejal, da je pričakoval, da bo Kajtna videti bolj prizadet, da pa se kljub temu iz tako kratkega posnetka ne da sklepati na diagnozo. Sojenje se bo nadaljevalo v četrtek, ko bo senat zaslišal Katjo Dobovičnik, ki je bila več let glavna sestra na urgenci. Pridobil bo tudi medicinsko dokumentacijo pokojnega Kajtne, ki jo hrani njegov osebni zdravnik. Iz dokumentacije bodo lahko razbrali, ali je res imel kronični bronhitis. Miran Kajtna je namreč na sodišču dejal, da je bil njegov brat Bojan vedno zdrav, da nikoli ni hodil k zdravniku in da je bila zato njegova nenadna smrt za vso družino velik šok.
