Cilj predloga uredbe o dedovanju je olajšati čezmejne postopke dedovanja s sprejetjem enotnih pravil za vse članice unije, vključno z enotnim evropskim potrdilom o dedovanju.

Ministri so v težkih pogajanjih uskladili stališča glede velike večine vprašanj, a dve sta še ostali odprti, je pojasnil slovenski pravosodni minister, ki opravlja tekoče posle, Aleš Zalar.

Prvo se nanaša na to, kakšna naj bodo pravila o vračanju daril, ki jih je dal zapustnik, v primeru, ko bi bili nujni dediči prikrajšani s tem, drugo pa je povezano s samim upravljanjem zapuščine, in sicer s postavitvijo upravitelja.

Minister Zalar je izpostavil, da so morale države zaradi raznolikosti svojih pravnih sistemov pokazati precej prožnosti pri iskanju kompromisa, pri čemer je Slovenija dober zgled.

Slovenija je imela namreč problem, ker je ena od držav, kjer zapuščinske postopke vodijo sodišča, ne notarji. "Zato smo morali sprejeti besedilo, ki bo v nadaljevanju terjalo tudi določeno prilagoditev našega notranjega prava," je pojasnil minister.

Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo prožnost v prihodnje pokazale tudi države, ki imajo probleme v povezavi z omenjenima še odprtima vprašanjema. To so predvsem anglosaksonske države.

Poleg tega so ministri sprejeli politične smernice o priznavanju, izvršljivosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Ti ukrepi, ki med drugim predvidevajo odpravo vmesnih postopkov priznanja in izvršitve sodnih odločb, naj bi prinesli prihranek časa in denarja.

Prav tako so ministri sprejeli splošni pristop o pobudi Slovenije, Belgije, Bolgarije, Estonije, Španije, Avstrije in Švedske glede evropskega preiskovalnega naloga v kazenskih zadevah, s čimer se sedaj začenjajo pogajanja z Evropskim parlamentom.

Minister Zalar je z zasedanja izpostavil tudi razpravo o tem, kako spodbuditi uporabo mediacije v podporo gospodarski rasti v EU in ali obstaja možnost za njeno uvedbo tudi v pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah.

Ob tem je poudaril, da se Slovenija lahko pohvali s tem, da je bila prva članica unije, ki je uveljavila evropsko direktivo o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah.

Predvsem pa je Sloveniji po ministrovih besedah uspelo nekaj, kar večini članic doslej še ni - da je mediacija v praksi zelo privlačna za stranke v sporu, in sicer se v Sloveniji letno z mediacijo reši več tisoč zadev.