"Rekli smo, da želimo letalo nazaj. Videli bomo, kako bo Iran odgovoril," je dejal Obama, ki si je za to potezo prislužil točo kritik republikancev, med njimi nekdanjega podpredsednika ZDA Dicka Cheneyja.

Iran je 8. decembra objavil posnetek brezpilotnega letala, za katerega trdi, da ga je sestrelil. ZDA trdijo, da je letalo zašlo tja iz Afganistana in samo strmoglavilo. Posnetek, ki ga je prikazala iranska televizija, je zaskrbljujoč za Washington. Letalo namreč ne kaže znamenj sestrelitve in je zelo dobro ohranjeno.

Za Teheran letalo tako pomeni dragocen vir informacij o ameriški tehnologiji. Lahko pa ga unovči tudi pri "zainteresiranih" državah, kot sta Rusija in Kitajska. Nekaj takega naj bi se zgodilo v primeru sestrelitve ameriškega "nevidnega" lovca leta 1999 nad Srbijo. Kitajska danes že izdeluje svoja za radar nevidna vojaška letala.

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je skušala ublažiti naivni zven Obamovih besed. Potrdila je, da so zahtevali letalo nazaj, a kot je dodala, ne pričakujejo, da bo Iran to storil. Skrb, da bo letalo končalo v Rusiji ali na Kitajskem, je med drugim izrazil nekdanji obrambni minister ZDA William Cohen, ki je bil na položaju v času vojne na Kosovu.

Podpredsednik ZDA v času administracije Georgea Busha ml. Cheney pa je bil za televizijo CNN še posebej oster. Po njegovih besedah bi moral Obama zaščititi vohunsko tehnologijo in ne bi smel nikoli dovoliti, da pade v roke Iranu. Kot je dodal, bi morali letalo nemudoma uničiti, kar naj bi Obami tudi predlagali, a je predsednik to zavrnil. "Raje je lepo prosil, če mu letalo vrnejo, česar pa ne bodo storili," je dejal Cheney.

Ameriška administracija je medtem nadaljevala z uvajanjem sankcij proti osebam in podjetjem iz Irana, tokrat proti dvema iranskima generaloma zaradi kršenja človekovih pravic. To sta načelnik generalštaba Hasan Firuzabadi in namestnik poveljnika revolucionarne garde Abdolah Araki.

Finančno ministrstvo ZDA je sporočilo, da sta bila oba omenjena med najbolj odgovornimi za surovo zatiranje protestov po iranskih predsedniški volitvah leta 2009, zato se jima zamrzne premoženje v ZDA, ki ga sicer nimata. Prav tako je prepovedno imeti z njima kakršnekoli poslovne odnose.