Direktor kluba Matjaž Sekelj je prepričan, da Olimpija spada v zgornji dom, a opozarja, da bo moštvo želo uspehe le z odgovorno igro v obrambi, kjer je bilo v zadnjem času opaziti precej lukenj. V obširnem intervjuju za Dnevnik je prvi človek ljubljanskega hokejskega kolektiva med drugim tudi pojasnil, kako gleda na strokovne prijeme trenerja Hannuja Järvenpääja, na kakšen način težave Jesenic vplivajo na Olimpijo in ali bodo sezono brez večjih težav izpeljali po finančni plati.

Olimpija ima po 29 tekmah 33 točk, kar je 6 več kot v enakem obdobju lani. Ste zadovoljni z izkupičkom?

Za zdaj smo na četrtem mestu, kar pomeni, da sledimo želenim ambicijam. Pred sezono smo si za prvi cilj postavili uvrstitev med prvo šesterico, kar je glede na finančne zmožnosti kluba precej visoko postavljena letvica. Upoštevati moramo, da ima Olimpija ob Znojmu in Jesenicah najnižji proračun v ligi. Za odmevnejši rezultat bi zagotovo rabili kar nekaj dejavnikov, tudi pomoč sreče. Start v sezono je bil zelo dober, nato smo padli v rezultatsko krizo, kar se več ali manj dogaja vsem ekipam. V zadnjem obdobju smo malo spustili raven igre v obrambi, kar nas je stalo kakšno zmago, povrhu smo prejeli več golov, kot bi si želeli. Malo nas jezi, da izgubljamo tekme z neposrednimi tekmeci za končnico. Zame je nedopustno, da z Medveščakom na domačem ledu izgubiš osemkrat zapored, ne glede na to, da imajo v Zagrebu zelo kakovostno ekipo z velikimi možnosti za odmeven rezultat. Vseeno so to tekme, na katere se je treba še posebej psihološko pripraviti in skušati prekiniti negativno tradicijo. Tudi Alba je ena tistih, proti kateri si ne bi smeli privoščiti treh porazov. Če bi nam uspelo na teh tekmah, bi bili zdajle še bližje prvemu cilju, ker bi bila razlika na lestvici bistveno večja.

Zmaga nad KAC s 6:0 je bila prelomna, saj se je nato krivulja obrnila navzdol. Ste bili v skrbeh?

Samo zaradi štirih porazov zapored niti ne. Bolj so me motili spodrsljaji na ključnih tekmah, kot sem omenil že malo prej. Pa tudi to, da od nekaterih igralcev, na udaru sta bila predvsem Tomi Mustonen in Petr Šachl, nismo dobili dodane vrednosti, ki bi jo moral tujec prinesti v ekipo. To so bile stvari, ki so nas skrbele in nam dale razmišljati, kaj narediti. Dejstvo je, da težko izpelješ uspešno sezono, če vse breme osredotočiš na efekt golov na bazi štirih, petih igralcev.

Prvi ukrep kluba je bil rezanje moštva. Mustonena ni več v klubu, ob njegovem odhodu pa slačilnica ni bila ravno navdušena.

Ko smo z njim prekinili pogodbo, so bili statistično slabši od njega samo trije napadalci in dva branilca. Tujci morajo v moštvo prinesti dodano vrednost. Če te ni, se ve, kako naprej, pa četudi je igralec zelo pozitivna oseba. Pri njem smo zaznali velik padec. Sliši se, da je v Ljubljano prišel slabše pripravljen, tudi malo pretežak, kar je navsezadnje prineslo njegov odhod.

Kako in kdaj boste nadomestili vrzel po odhodu Mustonena?

V teh dneh bo v Tivoli prišel nov napadalec iz Združenih držav Amerike. Zavedati se moramo, da bo ritem v prvenstvu zdaj še hujši, lahko pridejo tudi poškodbe, zato moramo imeti pripravljeno širšo bazo igralcev. Ključno je, da se fantje med reprezentančnim premorom malo odpočijejo. Tisti, ki so povabljeni v reprezentanco, bodo imeli resda zelo naporno delo, vendar bodo zaradi mladosti in svežine lažje fizično prenesli štiri tekme v štirih dneh. Po premoru sledita gostovanji v Gradcu in na Jesenicah, kjer pričakujemo vsaj eno zmago, če ne kar dveh. To so tekme, na katerih moramo zmagovati, če želimo imeti uspešno sezono. Nedeljska proti Dunaju je bila ena od teh, saj smo Avstrijcem pobegnili za pet točk.

Morebiten nedeljski poraz proti Dunaju bi premešal karte

Pred tednom dni ste na razgovor povabili trenerja Hannuja Järvenpääja. Je bil to krizni sestanek?

Ni bilo razmišljanja, da bi bil njegov položaj ogrožen, zagotovo pa je bilo treba doreči nekaj stvari. Ne samo zaradi štirih porazov v nizu, ampak bolj zaradi tega, ker smo po zmagi proti KAC s 6:0 začeli drugače funkcionirati v obrambi. Letos smo naredili ogromno na krilih vratarja Lamoureuxa. Po nekem obdobju in velikih zmagah smo se preveč začeli zanašati na to, kaj vse lahko naredi vratar. Igralci so mu na pleča naložili preveč dela, ki ga ni bilo več mogoče obvladati. To je bila ta razlika, o kateri smo se pogovarjali na sestanku. Mi smo na začetku sezone zmagovali predvsem z enim golom razlike in veliko odgovornostjo v obrambi, potem pa začeli prejemati od štiri do šest golov. Zaradi tega se je začel ustvarjati pritisk. Vse mora izhajati iz dobre obrambe. Taka ekipa, kot je Olimpija, lahko nekaj dobrega naredi samo z izjemno obrambo z razpoloženim vratarjem na čelu. To je naša zmagovita formula. Preprosto.

Trenerju je bilo pred začetkom sezone jasno rečeno, da mora zmagovati, sicer bo ostal brez službe.

To je v tem poslu normalna stvar. Čeprav smo lani izgubili finale v državnem prvenstvu z 0:4 v zmagah, smo zaradi napredka domačih igralcev ostali skupaj. Marsikaj smo si dali vedeti. Trener si je v tej sezoni zadal visok cilj in obrazložil, da moštvo vidi med najboljših šest in da se zaveda, da bo treba sezono zaključiti z zmago v državnem prvenstvu. Če vsi sledimo tistemu, kar hočemo, potem ni težav.

Za zdaj ste torej zadovoljni s stroko?

Če pogledamo z vidika omejenih finančnih sredstev in da se je iz moštva vendarle izrodila neka stabilna zgodba, potem je moj odgovor pritrdilen. Če bi v nedeljo izgubili z Dunajem, bi danes drugače gledali na vse skupaj. To je bila ena od tistih prelomnih tekem, ki te peljejo v realizacijo cilja, če pa ti spodleti, ga postavijo pod velik vprašaj. Veseli me, da smo kljub poškodbam in na koncu z zelo okleščenim moštvom pripeljali tekmo do pozitivnega konca.

Vendarle so v hokejskih krogih zelo deljena mnenja, kam Olimpija pravzaprav sodi v tej sezoni. Nekateri so prepričani, da v zgornjo polovico lestvice, spet drugi nasprotno.

Če zložimo pravilno disciplino v igri in se zavemo, na kakšen način lahko pridemo do zmag, smo sposobni narediti veliko. Gre za preprost razlog - ker imamo fizično in drsalno dobro ekipo, a je treba znati graditi zmage, ko si odstopanj in neumnih napak ne smeš privoščiti. Če se te formule lahko držimo, potem je uvrstitev med šesterico realna, prav tako pa bitka za polfinale, če res ne bi naleteli na super favorita. Je pa zaradi majhnih razlik na lestvici hitro možen pristanek v spodnji polovici. Odločajo nianse. Jaz vidim našo veliko prednost v vratarju, ki je ob Robertu Kristanu najboljši v ligi. Če ga bo ekipa podprla s pravim odnosom, se lahko nadejamo uspehov.

Mnogi so ob silovitem startu v sezono potegnili vzporednice s sanjsko zimo 2008, ko je blestel vratar Alex Westlund. Tudi vi vidite povezavo?

Neka povezava obstaja. V končni fazi se tudi sistem tekmovanja vrača v tisto obdobje, le da si zdaj želimo že po prvem delu zagotoviti končnico, takrat pa smo se borili za dve prosti mesti, ki sta vodili v četrtfinale. Vidimo, da imamo kar nekaj možnosti, da ima ekipa potencial. Zdaj prihaja čas za prave odločitve, ko bo ključna disciplina v igri.

V zadnjem intervjuju za naš časopis ste dejali, da pričakujete več odgovornosti s strani domačih hokejistov. Ste v zadnjih štirih mesecih videli njihov napredek?

Ne bi rad govoril poimensko. Ti igralci so imeli vzpone in padce. Nekdo je dominiral na začetku, pa potem dvignil formo, pri drugih je bilo ravno obrnjeno. Uspeh Olimpije do tega trenutka je nedvomno vratar, potem zelo dobra prva linija, vedno več je dodatka domačih igralcev. Kar najbolj manjka, sta tuja napadalca v drugem napadu. Ker tu ni bilo pravega učinka, smo se začeli ozirati po alternativah. Upajmo, da bomo tu kaj pridobili. Zavedati se moramo, da bo ob vseh težkih in odločilnih tekmah vedno manj prostora denimo za Johna Hughesa. Takrat bodo morali tudi drugi prispevati izdaten delež k uspehu.

Težave Jesenic so prizadele tudi Olimpijo

Kaj pa finance? Boste sezono pripeljali do konca brez pretresov?

Lagali bi, če bi rekli, da nam ni težko. Ampak igralcem za zdaj izplačujemo plače ob dogovorjenem roku. Tu se zelo trudimo. Malo me žalosti, da v trenutkih, ko smo bili zelo dolgo časa na drugem mestu, nekaj dni celo na prvem, ni bilo porasta navijačev. Če bi jih bilo več, bi nam zagotovili finančno pomoč, a tega ni.

Mogoče je treba spodbuditi navijače na drugačen način?

V naših partnerjih imamo ljudi, ki imajo znanja s tega področja. Verjetno je vsesplošna kriza, ki ljudi spravlja v slabo voljo, eden od razlogov, da se ne odločijo, da bi odšli od doma. Govorim o hokeju ali o katerem koli drugem športu. Stremeti je treba k temu, da smo čim boljši, ker to je edina možnost, da bomo privabili gledalce. Obisk in zanimanje takoj zanihata, ko izgubimo dvakrat zapored, sicer pa menim, da v tej sezoni generalno gledano razveseljujemo navijače. Sploh glede na težko stanje, ki vlada v državi.

Vas bodo prizadele težave Jesenic?

V finančnem smislu bomo imeli verjetno za okoli 50.000 evrov manj denarja. Približno takšna so predvidevanja, saj se zna zgoditi, da bo interes občinstva padel tako v EBEL kot v državnem prvenstvu. Vsekakor so jeseniške težave udarec tudi za Olimpijo. Simbioza med kluboma v smislu, da drug drugemu nekaj prineseta, obstaja. Dobro je vsaj to, da se jeseniški igralci še vedno dostojno borijo, bi bilo pa vsekakor boljše, če bi se oboji spopadali z manj težavami.

Pričakujete, da bi se to lahko zgodilo v bližnji prihodnosti?

Vse športne panoge se ukvarjajo s krizo, ki je povezana z okoljem. Če vidiš, da ljudje v uglednih podjetjih mesec, dva, celo tri ne dobijo plače, je težko ohranjati urejenost športnega kluba. Vse preveč je dejavnikov, od katerih smo odvisni. Na zadnjem hokejskem forumu je bilo na to temo veliko odprte diskusije. Na koncu so vsi videli, od navijačev in medijev do ljudi iz vodstva klubov, da so težave velike in da jih je z vsemi napori zelo težko obvladovati. Zgolj neki ekstremni športni uspehi ti lahko prinesejo izboljšanje položaja.

V katero kategorijo torej lahko uvrstimo Tilio Olimpijo? Kot stabilni klub, kot klub, ki stopa na pot stabilnosti, ali morda kam drugam?

Kot klub, ki se bori za svojo stabilnost. Ko se pogovarjam s partnerji kluba, me vprašajo, kako smo. Odgovorim jim, da borbeno, saj se trudimo na vsakem koraku, da bi bil klub čim bolj urejen.