Suspenza ni bilo
V Dnevniku smo o primeru duhovnika V. P., drugače tudi predsednika društva Oaza miru in vodje počitniškega doma s tem imenom na Ljubelju, poročali že sredi letošnjega poletja, ko smo opozorili, da v ljubljanski nadškofiji zaostrena navodila Svetega sedeža o ravnanju v primerih spolnih zlorab med duhovniki dosledno spoštujejo le na papirju. Glede na ta navodila bi namreč moral (nad)škof vse duhovnike iz svoje (nad)škofije, ki so utemeljeno osumljeni spolnih zlorab mladoletnikov, takoj umakniti iz vseh dejavnosti, v okviru katerih bi lahko še naprej prihajali v stik z otroki. A v primeru omenjenega duhovnika se to ni zgodilo. Potem ko so ga večkrat premestili, se je še v času prejšnjega nadškofa Alojza Urana "odpovedal" funkciji župnika in prevzel vodenje že omenjenega počitniškega doma na Ljubelju, v katerem so med drugim organizirali duhovne vaje za ministrante in duhovnike pa tudi tečaje in počitniške programe za šolsko mladino.
Tako je duhovnik še vedno opravljal delo, pri katerem je imel stike z otroki, in to kljub dejstvu, da so v času nadškofa Stresa hudo obremenjujoče očitke proti njemu tudi resno raziskali in ugotovili, da so utemeljeni. V zvezi s tem je proti V. P. stekel tudi cerkveni postopek ugotavljanja odgovornosti in po končani preiskavi so duhovniku prepovedali "pastoralno delovanje (srečanja) z mladimi", a je po naših podatkih vseeno še vedno aktivno vodil dom, v katerem je tudi živel in v njem vsak dan maševal. Kot je bilo mogoče razbrati iz pojasnil, ki jih je Dnevnik julija letos dobil pri nadškofiji, je duhovnik ignoriral zahteve ljubljanskega nadškofa Stresa, ki je V. P. zaradi tega zagrozil tudi s suspenzom, a mu ga nato ni izrekel.
Umrl zaradi podhladitve
Cerkvene oblasti o domnevnih duhovnikovih zlorabah otrok niso obvestile organov pregona, ker se nanje obrnejo le, če to dovoli žrtev oziroma njeni skrbniki, so ob razkritju dogajanja pojasnili na nadškofiji. Vsi prijavitelji, ki so začeli postopek na cerkvenem sodišču, naj bi namreč izrazili željo, da se postopek izpelje samo na cerkveni ravni. Kot je mogoče sklepati iz intervjuja z nadškofom Antonom Stresom, ki ga je avgusta objavila Družina, pa je bil duhovnik V. P. po kanonskem pravu pred slovenskim cerkvenim sodiščem na koncu vendarle spoznan za krivega. Duhovnik se je na odločbo, poslano konec julija, skoraj zanesljivo pritožil; ali je odločitev obveljala za pravnomočno, pa ni znano, saj ni jasno, ali so postopek pred cerkvenim sodiščem speljali do konca še pred duhovnikovo smrtjo. Na vprašanja, ki so zadevala cerkveni postopek ugotavljanja odgovornosti duhovnika, na ljubljanski nadškofiji po novici o tragični smrti niso bili pripravljeni odgovarjati, češ da so neumestna.
Tudi glede usode preiskave organov pregona proti duhovniku po uradni poti nismo izvedeli nič, saj nam je tiskovni predstavnik kranjske policijske uprave Leon Keder pojasnil, da zaradi zakonskih določil o varstvu osebnih podatkov ne more odgovoriti na naša vprašanja. Toda po naših neuradnih podatkih je po že omenjeni objavi člankov o duhovnikovi domnevni pedofiliji v Dnevniku letos poleti stekla tudi policijska preiskava. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da postopek sicer še ni bil končan, vendar ni nobenega dvoma o tem, da bi policisti proti V. P. že v kratkem spisali ovadbo zaradi kaznivega dejanja spolne zlorabe otrok.
Ker je duhovnik pred nekaj dnevi umrl, bodo postopek proti njemu seveda ustavili. Ob tem so se pojavili tudi nekateri namigi, da naj bi umrl v nenavadnih okoliščinah, saj naj bi imel med drugim zlomljenih nekaj reber, a so naši viri na policiji takšne namige zavrnili.
Po njihovih ugotovitvah ni šlo za nasilno smrt, uradni razlog smrti pa naj bi bila podhladitev.
